Številna gospodinjstva v decembru svoje domove razsvetlijo s prazničnimi lučkami, nekateri pa gredo še dlje in svoje hiše spremenijo v prave svetlobne skulpture. Tak primer je na primer Mejna ulica v Dupleku, ki zadnjih nekaj let v decembru vedno izstopa po okraskih in lučkah in je zato pridobila pridevnik pravljična. Gre za ulico med Spodnjim in Zgornjim Duplekom, ki si jo je do zdaj ogledalo že več tisoč obiskovalcev od blizu in daleč. Kot smo izvedeli, bo omenjena ulica v lučkah živela tudi letos. Nekateri stanovalci so svojo razsvetljavo že prižgali, drugi jo še bodo, celotna ulica pa bo v lučkah okoli 20. decembra.

Ker Mejna ulica še zdaleč ni osamljen primer in ker bodo v decembru razsvetljena tudi številna občinska in mestna središča, nas je zanimalo, kako praznična razsvetljava vpliva na strošek omrežnine v okviru novega tarifnega sistema, ki je v Sloveniji zaživel v začetku oktobra. 

Okrasne lučke imajo nizko porabo 

Kot so pojasnili na Agenciji za energijo, imajo okrasne lučke praviloma zelo nizko porabo, zato ne bi smelo biti večjega vpliva na strošek za omrežnino oziroma skupni strošek oskrbe z električno energijo. Nadaljujejo, da se v zadnjem času za razsvetljavo uporabljajo praviloma led svetila,  ki imajo izredno nizko moč in porabo električne energije.

"Vsekakor pa je koristno preveriti, kolikšna je skupna moč lučk oziroma svetlečih okraskov, še posebej, kadar se nameščajo v večjem obsegu. Pri gospodinjskih odjemalcih samo zaradi okraskov praviloma ne bi smelo prihajati do prekoračitev dogovorjenih moči, razen seveda morda v primeru res velikega števila teh okraskov, pa še to samo v primeru istočasne uporabe z drugimi energetsko potratnimi napravami v gospodinjstvu."

Če ste jih imeli že lani, je vsaka skrb odveč 

Na agenciji pojasnjujejo, da so, glede na zasnovo metodologije, takšni primeri dejansko že vgrajeni v koncept določevanja dogovorjene moči, ki se določa na podlagi odjema v prejšnji zimski sezoni. "Torej, če je nek odjemalec v prejšnji zimski sezoni uporabljal večje število okraskov (ali katerihkoli drugih naprav oziroma porabnikov) in je zaradi tega prišlo do večjih moči odjema, se je to odrazilo v dogovorjeni moči za naslednje leto. Morebitna ponovitev takšnega vzorca porabe torej ne bi smela povzročiti (vsaj ne znatnih) prekoračitev dogovorjene moči."

Podobno bi moralo načeloma veljati tudi za upravljalce javne razsvetljave, ki urejajo okrasno razsvetljavo na javnih površinah, še pojasnjujejo. Dodajajo, da pa je potrebno razumeti, da gre v tem primeru za neprimerno večji obseg teh svetil in okraskov, zato so lahko tudi skupne moči znatno višje in s tem morebiten višji vpliv na omrežnino.