Nekatere kmetovalce, zlasti v Halozah in Slovenskih goricah, je vznemiril poziv Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, poslan med božično-novoletnimi prazniki, ki je prašičerejce glede tako imenovanih domačih kolin še posebej opozoril na upoštevanje zakonskih predpisov in dobrobiti živali.  

"Kmetje oziroma imetniki živali pri tem ne smejo pozabiti na zahteve zakonodaje, ki urejajo zakol živali za lastno domačo porabo. V Sloveniji je treba pri zakolu prašičev upoštevati Uredbo Sveta (ES) št. 1099/2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi in Zakon o zaščiti živali. Sam zakol je podrobneje urejen s Pravilnikom o pogojih za zakol živali izven klavnice za lastno domačo porabo, ki določa pravila glede zaščite živali. Postopek mora biti izveden tako, da se zagotovi, da je živalim prihranjeno vsako nepotrebno trpljenje, vznemirjanje in bolečina, opravi pa ga lahko le oseba z ustreznim znanjem in izkušnjami na področju zakola. Neprimerna usmrtitev se lahko opredeli tudi kot mučenje živali. Imetnik živali mora poskrbeti, da je zakol izveden na način, ki zagotavlja hitro in učinkovito omamljanje. To pomeni, da je treba prašiča pred zakolom omamiti z napravo s penetrirnim klinom (pištola za omamljanje) ali električnim tokom (električne klešče). Postopek se mora izvesti v mirnem okolju, da se čimbolj zmanjša stres pri živalih," je med drugim zapisano v pozivu. 

Klanje na domu ni problematično 

Kaj pa omenjenem pozivu meni Peter Pribožič, specialist za prašičerejo in vodja kmetijske svetovalne službe na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj? "Ta poziv je bil nekoliko nenavaden, saj med prazniki ni toliko domačih kolin. Kar se dobrobiti živali tiče, klanje na domu niti ni problematično, saj pri prašičih ni nakladanj, prevozov, razkladanj in čakanja na linijo klanja. Kak morebitni primer grobega ravnanja z živalmi pred klanjem pa ne moremo posplošiti. Grobega ravnanja pri nakladanju, prevozih in klavni liniji je v večjih klavnicah bistveno več," pojasni sogovornik. 

So v ozadju prizadevanja, da bi koline prepovedali?

Glede na to, da se spreminjata zakona o kmetijstvu in živinoreji, je možno, kot nadaljuje Pribožič, da so v ozadju prizadevanja, da bi v prihodnosti domače koline, kot jih poznamo zdaj, prepovedali. "Upam da ne, saj bi bila velika škoda, če bi domače koline prepovedali. Nenazadnje imamo še vedno lepo število kmetij, ki se z mesom oskrbujejo na ta način, poleg tega pa tudi izdelujejo tipične mesne izdelke (suhomesnate, kašnate in druge). Zaenkrat še ni signala v smeri prepovedi."

Na območju zavoda približno 240 tovrstnih rejcev 

Na območju Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, ki pokriva 24 občin v petih upravnih enotah (Ptuj, Ormož, Lenart, Slovenska Bistrica in Radlje ob Dravi) je, po podatkih iz subvencijskih vlog, 242 rejcev, ki imajo prašiče namenjene za lastno porabo, deloma tudi za prodajo. To je približno 3 tisoč 600 živali. Na območju celotne Slovenije pa je okoli 750 tovrstnih rejcev, ki imajo okoli 11 tisoč 490 živali. Zraven pa je še nekaj rejcev, ki niso vključeni v sistem subvencijskih vlog, in imajo enega ali dva prašiča za lastne potrebe.