Na portalu predlagam.vladi.si se je znova razvnela razprava o obdavčitvi kriptovalut. Pobudnik, ki se je podpisal kot 'max', vladi predlaga, naj še enkrat premisli o uvedbi bistveno nižje davčne stopnje, natančneje le 5 odstotkov ob prodaji kriptovalut za rezidente.

Po njegovem mnenju bi bil tak davek "čisti dohodek za državo", brez zapletenih birokratskih postopkov in brez spodbujanja množičnega izmikanja.

Vlagatelji se bodo odselili v ugodnejše države

V svoji utemeljitvi državljan opozarja, da previsoka obdavčitev (10, 25 ali več odstotkov) domače vlagatelje dobesedno "potiska" v tujino. Ti bi se lahko odločili za selitev v davčno ugodnejše države ali pa bi se preprosto izognili slovenski davčni zakonodaji. "Bravo naši," zapiše sarkastično, saj naj bi država s takšno politiko odgnala kapital, ki bi sicer lahko ostal doma in se prelil v gospodarstvo.

V nadaljevanju pa predlaga preprosto tehnično rešitev. Ob vsakem nakazilu iz kriptodenarnice na bančni račun bi banka avtomatično odtegnila 5 % in ga nakazala državi. Na ta način bi se, po njegovem, izognili dragim administrativnim stroškom, saj ne bi bilo potrebe po novih uradnikih, nadzornikih in papirologiji.

Ministrstvo želi zagotoviti večjo enakost davčne obravnave dohodkov

Na pobudo se je odzvalo tudi Ministrstvo za finance. V svojem odgovoru so poudarili, da so kriptovalute primerljive z drugimi finančnimi naložbami, kot so obresti, dividende in izvedeni finančni instrumenti, zato je pravično, da so obdavčene enako, torej s 25 odstotno stopnjo.

"Zdajšnja davčna obravnava dobičkov iz odsvojitve kriptosredstev, ki jih dosegajo fizične osebe, ki sledi splošnim pravilom obdavčevanja – ne upošteva dejstva, da se kriptosredstva v splošnem že pojmujejo kot ena izmed možnih naložbenih možnosti, torej se praviloma pridobivajo kot naložbe. Upoštevaje tudi nedavno regulacijo trga kriptosredstev, je z vidika pravičnosti in enakosti davčnega sistema ter nevtralne obravnave različnih vrst naložb fizičnih oseb primerno, da se v obdavčitev zajamejo tudi dobički iz odsvojitve teh sredstev," so zapisali in dodali, da je cilj predloga zakona torej zagotoviti večjo enakost davčne obravnave dohodkov iz različnih vrst finančnih naložb fizičnih oseb, pri čemer se izhaja iz načela, da naj bodo primerljivi dohodki približno enako obdavčeni.

"V okviru priprave ustreznih rešitev so bili preučeni različni modeli obdavčevanj"

"Ocenjeno je bilo, da je ustrezno prilagojen model neto denarnih tokov zaradi svojih značilnosti primeren model. Gre za model, ki je administrativno manj obremenjujoč, izračun davčne osnove je enostavnejši in likvidnostno breme za zavezanca je manjše kot pri modelu, uveljavljenim pri obdavčevanju dobičkov, doseženih iz drugih vrst kapitala. Po tem modelu se torej ne obdavčujejo dobički, ki jih fizična oseba dosega z menjavami kripto sredstev za druga kripto sredstva," so razložili.

"Po predlogu zakona se davek izračuna in plača po proporcionalni stopnji v višini 25 %, kar je v skladu z obdavčitvijo drugih oblik kapitalskih dohodkov (npr. obresti, dividende, kapitalski dobički). Stopnja je tako enaka stopnji, ki velja za obdavčevanje kratkoročnih dobičkov iz kapitala po Zakonu o dohodnini in stopnji, ki se predlaga za obdavčevanje dobičkov iz odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov po Zakonu o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (ZDDOIFI) v predlogu novele ZDDOIFI. Naložbe v kriptosredstva so namreč po profilu tveganja in pričakovanih donosih primerljive z naložbami v izvedene finančne instrumente," so nadaljevali.

Kaj menijo državljani?

Pod pobudo pa so se zvrstili tudi številni komentarji. "Država hoče pobirati davke od trga, ki ga je dolga leta zavirala," piše eden izmed komentatorjev. "Če so za vse druge kapitalske dohodke davki 25 %, naj bo tudi za kripto," meni drugi, a ob tem priznava, da je stopnja previsoka in bo spodbujala bežanje v davčne oaze.