Zaradi povečanega števila migracij v zadnjih letih se vse pogosteje pojavlja vprašanje varnosti ter kršitev zakonodaje s strani posameznikov, ki so v Sloveniji pridobili državljanstvo. Čeprav si številni priseljenci uspešno uredijo bivanje in zaposlitev v Sloveniji, obstajajo tudi posamezniki, ki se zakonov ne držijo.

Odvzem državljanstva v primeru nespoštovanja pravnega in finančnega reda

Na vladnem spletnem portalu se je pojavila pobuda, po kateri bi osebi, ki državljanstvo Republike Slovenije pridobi z naturalizacijo, lahko odvzame državljanstvo, če v obdobju desetih let po pridobitvi stori dejanja, ki kažejo resno nespoštovanje pravnega in finančnega reda države.

Predlagatelj meni, da bi se državljanstvo, pridobljeno po naturalizaciji, lahko odvzelo v dveh primerih. V prvem primeru bi se državljanstvo odvzelo, če je posameznik v desetih letih po pridobitvi državljanstva pravnomočno kazensko obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katerega je predpisana zaporna kazen. Pri tem višina kazni ne bi bila pomembna, sploh če je naturaliziran državljan obsojen za kaznivo dejanje.

Državljanstvo bi se po mnenju predlagatelja prav tako moralo odvzeti v primeru, če posameznik v obdobju desetih let postane davčni dolžnik s skupnim dolgom nad 1.000 evrov in tega ne poravna v razumnem roku po opominu davčnega organa.

Oseba bi imela možnost zagovora

Kot še nadaljuje predlagatelj pobude, bi postopek odvzema državljanstva vodilo Ministrstvo za notranje zadeve, osebi pa bi se omogočil zagovor. Takšna ureditev bi prav tako jasno sporočila, da je državljanstvo privilegij, ki ga je mogoče izgubiti, če posameznik v prvih letih po naturalizaciji ravna v nasprotju z osnovnimi pravili in vrednotami države.

Odvzem možen v primeru škodovanja državi 

Ministrstvo za notranje zadeve pojasnjuje, da Zakon o državljanstvu Republike (ZDRS) v svojem 26. členu določa pogoje za odvzem državljanstva Republike Slovenije. Državljanu Republike Slovenije, ki dejansko živi v tujini in ima tudi tuje državljanstvo, se lahko odvzame državljanstvo Republike Slovenije, če s svojim delom škoduje mednarodnim ali drugim interesom Republike Slovenije.

Za delo, s katerim se škoduje mednarodnim in drugim interesom Republike Slovenije, se šteje:

  • če oseba pripada organizaciji, katere aktivnost meri na rušenje ustavnega reda Republike Slovenije,
  • če oseba kot pripadnik tuje obveščevalne službe škoduje interesom Republike Slovenije ali če tem interesom škoduje s svojim delom v državnem organu ali organizaciji tuje države
  • če je oseba pogosti storilec kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, in prekrškov zoper javni red;
  • če oseba kljub pozivu pristojnega organa odkloni izpolnitev z ustavo in zakonom predpisane dolžnosti državljana Republike Slovenije.

Zakonska podlaga že sedaj omogoča odvzem

Iz citirane zakonske podlage izhaja, da se državljanu Republike Slovenije odvzame državljanstvo Republike Slovenije, če je pogosti storilec kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti ali če kljub pozivu ne izpolni ustavne ali zakonske dolžnosti državljana. ZDRS že omogoča odvzem državljanstva v primeru storitve več kaznivih dejanj, saj se v tem primeru institut odvzema državljanstva namenja osebam, ki so povratniki izvajanja kaznivih dejanj.

Po drugi strani ZDRS omogoča odvzem državljanstva tudi v primeru neizpolnitve ustavne ali zakonske dolžnosti, torej tudi neizpolnitev predpisanih davčnih dolžnosti.

Oseba ne sme ostati brez državljanstva

Kljub zgoraj omenjenim možnostim odvzema državljanstva, pa ministrstvo dodatno pojasnjuje, da ZDRS določa še dodatni pogoj, da državljanstva Republike Slovenije ni mogoče odvzeti osebi, ne glede na težo škodnega dejanja, če bi z odvzemom ostal brez državljanstva. Na ta način ZDRS preprečuje nastanek, da bi oseba ostala brez državljanstva.

Takšen ukrep se sprejme le v skrajnem primeru

Ministrstvo za notranje zadeve ob zaključku še dodaja, da odvzem državljanstva Republike Slovenije predstavlja skrajni ukrep države, predvsem z namenom, da se osebi z odvzemom državljanstva prepreči nadaljnje škodno delovanje zoper državo ali v državi, temu primerno pa morajo biti opredeljeni razlogi za odvzem. Ministrstvo prav iz vseh naštetih razlogov meni, da v tem trenutku ni razlogov za spremembo veljavne zakonske ureditve na področju odvzema državljanstva.