Spoštovana gospa Aleksandra Pivec,

dva meseca po vašem odhodu iz politike se vračate z najavo ustanovitve stranke. Kje je motiv za to, še nedokončano delo, tekmovalnost, zapiranje odprtih računov s politiki?

Po mojem umiku se dnevno na mene obrača veliko število državljank in državljanov, ki so v mojem delu prepoznali iskrenost in dober namen ter trud, ki sem ga vanj vlagala. Prepoznali so drugačno delovanje politike, ki je delala na terenu, z ljudmi za dobro ljudi. Pri svojem delu sem vedno dajala prednost stvarnim problemom preprostih ljudi, se posvečala kmetom, gozdarjem, ribičem, obrtnikom, starejšim ljudem, državljankam in državljanom Republike Slovenije. Ta »klic« ljudi in mojih sodelavcev k temu, da svoje delo nadaljujemo in dokončamo, mi daje, zraven moje narave razmišljanja, odločanja in delovanja, še dodatno vzpodbudo, da resno razmišljamo o vrnitvi v politični prostor.

Povedala sem, da s tem, ko odstopam, puščam številne projekte, ki smo jih skupaj s sodelavci pripravili in začeli izvajati, neizvedene. Nisem človek, ki bi svojo vizijo puščal neizvedeno, in projekte, za katere vem, da bodo na bolje spremenili stanje na določenih zahtevnih področjih in s tem izboljšali življenja ljudi, nedokončane.

Ob svojem odstopu s funkcije ministrice, ki je bila zaključno dejanje nekaj mesecev trajajoče agonije rušenja Aleksandre Pivec, sem jasno povedala, da sem v politiko vstopila s poštenimi in iskrenimi nameni, delati z ljudmi za dobro ljudi in države. Povedala sem, da s tem, ko odstopam, puščam številne projekte, ki smo jih skupaj s sodelavci pripravili in začeli izvajati, neizvedene. Nisem človek, ki bi svojo vizijo puščal neizvedeno, in projekte, za katere vem, da bodo na bolje spremenili stanje na določenih zahtevnih področjih in s tem izboljšali življenja ljudi, nedokončane.

Pri svojem delu nisem dajala prednosti zadovoljevanju političnih in strankarskih interesov ter ozkih interesov političnih elit. Politiki in stranke smo odgovorni za blagostanje državljanov. Peščica posameznikov, ki je ugrabila stranko DeSUS, je od mene pričakovala več bonitet za posameznike v stranki in ostale politične elite. Tega nisem želela, zato sem bila moteča. V slovenskem političnem prostoru smo že dolgo priča konstantnemu tekmovanju in medsebojnemu obračunavanju raznih političnih opcij in akterjev. Ljudje smo tega siti in si želimo drugačne, povezovalne, umirjene in v cilje usmerjene politike. V kolikor bom deležna podpore, želim Sloveniji ponuditi takšno alternativo, s svojimi sodelavci in podporniki. Moj motiv je zgolj in samo ta.

Kaj bo vaša stranka prinesla novega v slovenski politični prostor? Kako bi motivirali veliko neopredeljenih volivcev ali celo abstinentov?

V teh dneh si ob prizorih s slovenskega političnega prizorišča in žalostnih prizorih, ki spremljajo dogajanje, povezano z zahrbtnim in težko obvladljivim virusom, želim le, da se ob prvi naslednji priložnosti naša družba spremeni. Ljudje iz dneva v dan manj zaupajo trenutnim političnim opcijam in vedno manj verjamejo v dobro namero politike. Politike, ki se večinoma ukvarja sama s seboj, z lastnim interesi in obračunavanji, ki so namenjena zgolj dostopu do odločevalskih pozicij in potem vladanja za lastne interese in interese njim lastnih elit ter dostopu do kapitala. Želim si, da bi ljudem, ki so popolnoma izgubili vero in zaupanje v slovensko politiko, postali apatični do nje ter do stanja v državi, vrnili tisto upanje, ki smo ga skupaj gojili 30 let nazaj, ko smo se odločali za samostojno državo in njeno uspešno pot.

Želim si, da bi ljudem, ki so popolnoma izgubili vero in zaupanje v slovensko politiko, postali apatični do nje ter do stanja v državi, vrnili tisto upanje, ki smo ga skupaj gojili 30 let nazaj, ko smo se odločali za samostojno državo in njeno uspešno pot.

Žal smo po samostojni poti zapravili mnoge priložnosti, kar postaja iz dneva v dan bolj očitno na več področjih; med mladimi, ki še vedno svoje priložnosti iščejo v tujini, med aktivno generacijo, ki ne čuti sprememb in dobrih pogojev za življenje, ki bi jih morala kreirati strateška družinska in demografska politika, da ne govorim o hitro starajoči se družbi, kjer nismo naredili praktično nič … teh izzivov je več kot dovolj. Zato sem in bom vedno s svojimi sopotniki usmerjena zgolj v takšne konkretne izzive in iskanje rešitev zanje, ne glede na ideološko pripadnost strank ali ljudi, ki bi se z nami želeli povezovati. Ti izzivi nimajo ideološkega predznaka, družba pa te rešitve nujno potrebuje in politika bi morala biti tukaj zato, da jih rešuje.

Naša dežela je danes žal v primeži politike preteklosti. Uspešna prihodnost nam lahko uspe le tako, da ljudem ponudimo priložnost za drugačen izbor na volitvah. Stranko, ki bo sredinska, neideološka. Stranko, ki bo povezovala in ne razdvajala. Stranko, ki se bo ukvarjala z realnimi izzivi in stiskami ljudi. Stranko, ki bo delovala za prihodnost, brez bremen preteklosti.

Kateri dodatni ukrep bi vaša stranka danes, če bi bila v vladi, uvedla za zajezitev socialnih stisk in za podjetnike?

Prav gotovo bi bilo potrebno najprej temeljito preučiti ukrepe, s katerimi smo prekinili ali omejili delo na določenih področjih, ki bi jih lahko izvajali, seveda ob upoštevanju ukrepov. Ne vidim namreč potrebe po neizvajanju storitev, ki se lahko odvijajo v precej kontroliranih okoliščinah in z omejenim številom ljudi (kot so frizerski saloni, masaže, fizioterapije, pedikure, manikure, dejavnosti, kjer je možno omejiti število ljudi, ki se srečujejo v istem prostoru). S tem bi vsaj nekaterim dejavnostim omogočali delo in možnost preživetja.

Največjo škodo bosta prav gotovo utrpela turizem in gostinstvo, na kar je vezanih še mnogo drugih dejavnosti, tudi kmetijstvo kot dobavitelj surovin. Tukaj bo potrebno ponuditi predvsem možnosti za hiter ponovni zagon. Dobra je odločitev o podaljšanju veljavnosti bonov, s čimer si bo lahko opomogel velik del turizma tudi v prihodnjem letu. Predlagati bi veljalo tovrstno sistemsko rešitev, saj se je v tem letu izkazalo, da je koristila turističnim subjektom (predvsem manjšim in do sedaj manj zasedenim) in tudi državljanke in državljane usmerila na preživljanje dopusta in s tem potrošnjo v domačem okolju, s tem pa pomoč našim podjetjem. Sama bi tovrstno rešitev državnega vložka ali pomoči predlagala tudi za druga področja porabe: gostinstvo, kulturo, industrijo prireditev, … ki bodo prav tako potrebni pomoči za ponovni zagon in nenazadnje tudi preživetje. Izkazalo se je tudi, da so se vložki dejansko multiplicirali z dodatno potrošnjo gostov, ki so seveda trošili tudi izven kapacitet, kjer so na bone nočili.

Že v prvem valu smo predlagali solidarnostni dodatek za prejemnike pokojnin z nizkimi pokojninami in za kmečke žene in može, ki so ta dodatek dobili prvič po letu 2012, ko je bil ukinjen sistem državnih pokojnin. Predvsem pa moramo razmisliti o sistemski rešitvi za ponovno uvedbo državne pokojnine za ljudi, ki so veliko naredili za našo skupnost, danes pa živijo praktično brez vseh dohodkov.

Podjetja bodo poleg subvencij, ki jim pripadajo za nadomestila plač zaradi čakanja na delo, potrebovala predvsem pomoč pri ponovnem zagonu dejavnosti in razvoja. Slovenija lahko stavi na uspešnost visokotehnoloških in inovativnih manjših podjetij. Zaradi izpada pa bodo potrebovala pomoč in olajšave pri novih investicijskih ciklih.

Priča smo že veliki socialni stiski ljudi, ki se seveda nadaljuje v velike psihične stiske. Že v prvem valu smo predlagali solidarnostni dodatek za prejemnike pokojnin z nizkimi pokojninami in za kmečke žene in može, ki so ta dodatek dobili prvič po letu 2012, ko je bil ukinjen sistem državnih pokojnin. Predvsem pa moramo razmisliti o sistemski rešitvi za ponovno uvedbo državne pokojnine za ljudi, ki so veliko naredili za našo skupnost, danes pa živijo praktično brez vseh dohodkov. Nihče me ne bo prepričal, da si gospodinja, ki je dolga leta skrbela za dom, kmetijo, družino, varstvo otrok, … in ob tem državi privarčevala veliko sredstev, ne zasluži dostojnega življenja v jeseni življenja.

Solidarnostni dodatek bi predlagala tudi za družine, v katerih so zaradi neizvajanja dejavnosti v podjetjih ostali brez prihodkov starši, ob tem pa sedaj skrbijo tudi za otroke, ki se v tem času ne morejo prehranjevati v šolah in so s tem družinam povzročeni dodatni stroški za zagotavljanje prehrane v okviru družin.

Kako gledate na razvoj Maribora, vzhodne Slovenije, tudi v luči razvoja vzhodne kohezijske regije. Zelo malo ali skoraj nič projektov ni ostalo iz državnega seznama. Tudi po vašem odhodu iz vlade se je predvideno ministrstvo za demografski razvoj v Mariboru »znižalo« samo na državni urad. Zakaj?

Razvoj Maribora bi pognal razvoj Slovenije. Maribor je mesto z najboljšo geostrateško lego za razvoj logistike in, kar nam kaže zgodovina, za razvoj industrije.  Maribor je drugo največje mesto v Sloveniji in kot takšno si prav gotovo zasluži veliko večjo pozornost in razvojno priložnost postati pomemben center v slovenskem prostoru. Maribor je skupaj z regijo že dalj časa v velikem razvojnem zaostanku in nekako deluje, kot da regija nima dovoljšnje politične moči, da si svojo pomembno pozicijo izbori. Sama sem dolgo delala na regijskem razvoju in bila pogosto priča neenotnosti regije pri postavljanju strateških izhodišč in ciljev, ki bi jih regija, ob dovolj močni politični strukturi na državnem nivoju, morala in bi jih lahko uveljavila.

Ob pripravi koalicijske pogodbe pred vstopom v vlado smo jasno postavili pogoje, da se sedeža dveh pomembnih inštitucij umestita v Maribor; to je sedež Urada za demografska vprašanja – kot ministrstva in sedež Demografskega sklada. To smo tudi dosegli, in to kljub težkim usklajevanjem in nasprotovanjem mnogih. Žal smo po mojem odhodu iz vlade, kmalu izgubili tudi to.

Ob pripravi koalicijske pogodbe pred vstopom v vlado smo jasno postavili pogoje, da se sedeža dveh pomembnih inštitucij umestita v Maribor; to je sedež Urada za demografska vprašanja – kot ministrstva in sedež Demografskega sklada. To smo tudi dosegli, in to kljub težkim usklajevanjem in nasprotovanjem mnogih. Žal smo po mojem odhodu iz vlade kmalu izgubili tudi to. Takoj je bila dosežena sprememba urada, ki bi ga vodil minister brez listnice, v urad, ki ga bo sedaj vodil direktor.

Žal je res tako, da v kolikor nimamo jasnih ciljev in močne politične prisotnosti na visokih odločevalskih pozicijah, izpadamo iz okvirja pomembnih odločitev in usmerjanja razvojnih sredstev v našo regijo.

Žal čutimo tudi hendikep nezmožnosti politične volje po vzpostavitvi regij, kjer bi regije lahko jasno začrtale in izvajale svoje razvojne ambicije in bi s tem tudi enakomerneje razdelili pozicije moči in razvoja po celotni državi, regijam pa prepustili vodenje svojega lastnega razvoja. Sama sem zato velika zagovornica regionalizacije Slovenije in tako enakomernejšega in jasno definiranega regijskega razvoja.

V časopisu z največjo naklado v Sloveniji, Svet24, so vas v anketi izbrali kot najbolj aktivno ministrico v tej vladi. Katere dosežke kmetijskega ministrstva bi lahko izpostavili v času vašega ministrovanja? Kaj bi še uredili, če bi ostali ministrica, kaj je še ostalo?

Skupaj s sodelavci sem svoje delo v veliki meri opravljala na terenu, kjer je edino mogoče spoznavati težave in stiske, prisluhniti predlogom ljudi  ter v dialogu z njimi iskati pravilne rešitve.

Delo ministrice sem opravljala 365 dni v letu, tudi med vikendi in prazniki. Vedno sem poslušala in prisluhnila potrebam ljudi na terenu ter jih skušala vnašati v svoje predloge, strategije in odločitve, s katerimi smo kreirali politiko resorja. Zato dovolite, da v nadaljevanju izpostavim, poleg že uvodoma naštetih, še nekatere najpomembnejše rezultate našega dvoletnega dela:

Na področju kmetijstva:

  1. Proračun ministrstva smo v trajanju mojega mandata povišali za 143 mio EUR, oz. za 37 % in jih namenili slovenskim kmetom oziroma razvoju slovenskega podeželja.
  2. Kljub napovedanemu velikemu znižanju EU sredstev za prihodnje obdobje, nam je ta sredstva z zahtevnimi in dolgotrajnimi pogajanji uspelo pomembno zvišati.
  3. Pripravili smo spremembe Zakonodaje o kmetijskih zemljiščih, s katerim se prvič omogoča strateško upravljanje z državnimi zemljišči in lažji dostop do zemljišč za manjše družinske kmetije, ki so gonilo slovenskega kmetijstva.
  4. Spreminjali smo Uredbe za črpanje EU sredstev, kar je doprineslo k 86 odstotkov uspešno počrpanih sredstev in omogoča 100% porabo sredstev do zaključka programskega obdobja.
  5. Na podlagi temeljite analize stanja smo pripravili ključen strateški dokument Resolucijo, ki daje usmeritve nadaljnjega razvoja kmetijstva v Sloveniji po letu 2021.
  6. Skupaj z ostalimi resorji smo ob pripravi podlage za črpanje sredstev iz Sklada za razvoj in okrevanje identificirali ključne strateške projekte, ki bodo prispevali k dolgoročnemu razvoju sektorjev kmetijstva, hrane in gozdarstva, k prehodu na zeleno in digitalno ter s tem ustvarili boljše pogoje za naslednje generacije. Pripravili smo 20 ključnih projektov, v skupni vrednosti nekaj manj kot 400 mio €.
  7. Na ministrstvu potekajo intenzivne priprave Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2021–2027.
  8. Pripravili smo predlog sprememb in dopolnitev Zakona o kmetijstvu, ki vključuje tri pomembne spremembe:
    1. Debirokratizacijo in poenostavitve administrativnih postopkov v kmetijstvu,
    2. Definicijo kmeta in kmetijskega gospodarstva,
    3. Definira nedovoljena ravnanja v verigi preskrbe s hrano in sankcije zanje.
  1. Z učinkovitimi ukrepi kmetijske politike je bil v času mojega mandata dosežen najvišji faktorski dohodek v kmetijstvu doslej.
  2. Dvignila se je samooskrba na dveh izrazito deficitarnih področjih; prašičereji in zelenjavi, ki je v letu 2019 narasla na najvišjo raven doslej. Dosežen je bil zgodovinski dogovor za nadaljnji strateški razvoj prašičereje za dvig samooskrbe.
  3. Usmerjali smo se v ekološko kmetijstvo: povečali odstotek kmetijskih gospodarstev, ki so vključena v sistem kontrole ekološkega kmetovanja za 4,9% in površine ekoloških kmetijskih zemljišč za 3,6 %.
  4. Zakon o kmetijskih zemljiščih predvideva vzpostavitev trajno varovanih kmetijskih zemljišč in s tem varovanje naravnega vira, ključnega za pridelavo hrane.
  5. Dvig stopnje sofinanciranja za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva smo dvignili, na 50 odstotkov rastlinsko pridelavo ter na 30 odstotkov za zavarovanje živali pred boleznimi.
  6. Pripravljene so tudi podlage za vzpostavitev vzajemnega sklada za zmanjšanje tveganj pred katastrofičnimi dogodki v kmetijstvu.

Na področju gozdarstva in lovstva:

  1. Smo z imenovanjem nove pogajalske skupine na EU ravni uspeli s strokovnimi argumenti dvigniti dovoljen letni posek iz že določenih 3,5 mio m3 na 6,2 mio m3. S tem smo slovensko gozdarstvo in lesno industrijo ter slovenskega kmeta rešili pred zlomom, ki bi lahko nastal zaradi zmanjšanja obsega poseka.
  2. Po vetrolomu oktobra 2018 smo izvedli večinski del sanacije gozdov ter s spremembo programa razvoja podeželja omogočili sofinanciranje sanacije zasebnih gozdov.
  3. Pripravili smo predloge predpisov, ki omogočajo učinkovitejšo sanacijo gozdov po naravnih ujmah. Tako se zagotavlja hitrejše in učinkovitejše izvajanje sanitarne sečnje in drugih varstvenih del.
  4. Vzpostavljamo Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu. V podporo lastnikom gozdov je tako na voljo brezplačni spletni sistem MojGozdar.si, ki omogoča iskanje usposobljenega, kakovostnega in zanesljivega izvajalca del v gozdovih.
  5. Upravljanje z zavarovanimi živalskimi vrstami je sicer v domeni Ministrstva za okolje in prostor vendar je MKGP na tem področju prepoznalo predvsem stisko ljudi na podeželju in se zato aktivno vključevalo v reševanje te problematike.
  1. Z novelo Zakona o divjadi in lovstvu smo prvič v samostojni Republiki Sloveniji zamejskim Slovencem omogočili pridobitev slovenskega lovskega izpita in slovenske lovske izkaznice.

To so le nekateri od dosežkov našega dvoletnega dela na ministrstvu. Vsak objektivni bralec bi ugotovil, da je bilo v dveh letih opravljenega veliko dela, ki je predvsem kmetom, gozdarjem, ribičem, čebelarjem, lovcem, podjetnikom in skrbnikom urejenega podeželja bilo v pomoč pri opravljanju njihovega dela in truda, ki ga vlagajo v skrb za zagotavljanje prehranske varnosti in urejenega podeželskega prostora.

Objektivni bralec bi tudi ugotovil, da se je večina politične javnosti do sektorja v preteklosti obnašala mačehovsko in premalo zainteresirano ter s tem razvrednotila ugled kmetijstva in kmeta. Na osnovi odzivov s terena pa vem, da moje delo in delo moje ekipe cenijo tisti, ki  jim je naša pozornost bila namenjena.

Spletne ankete, tudi v našem spletnem mediju Maribor24.si, vaši novi stranki dajejo nepričakovano visoko podporo, z velikim odzivom bralcev na samo anketo. Kako komentirate takšen odziv?

Rezultati anket prinašajo jasno sporočilo. Ljudje si želijo in zaslužijo drugačno politiko. V kolikor bom pri tem, da jim to s somišljeniki ponudim, deležna take podpore kot do sedaj, bo to najpomembnejše za mojo odločitev. Odločitev o tem, da ustanovim svojo stranko, ki bo ponudila to drugačno politiko. Očitno so mnogi prepoznali moje in naše iskreno in pošteno delo in odnos do njega.

Ta val želimo ujeti in ljudem ponuditi novo alternativno politiko, ki bo usmerjena vanje in v njihove potrebe. Sedaj to ohranjamo in krepimo s stalnim stikom z ljudmi, kasneje bo seveda potrebno razmisliti tudi o organizirani obliki, bodisi gibanja, društva in, ko bo čas zrel za to, tudi politične stranke.

To mi kaže tudi dejstvo, da se name vsak dan obrača veliko število ljudi, ki mi pišejo ali me pokličejo in pozivajo k ponovni vrnitvi v politični prostor. V kolikor bomo čutili, da je ta podpora dovoljšnja, smo se dolžni in se bomo nanjo seveda tudi odzvali. Ta val želimo ujeti in ljudem ponuditi novo alternativno politiko, ki bo usmerjena vanje in v njihove potrebe. Sedaj to ohranjamo in krepimo s stalnim stikom z ljudmi, kasneje bo seveda potrebno razmisliti tudi o organizirani obliki, bodisi gibanja, društva in, ko bo čas zrel za to, tudi politične stranke.

Kakšen terminski načrt imate z ustanovitvijo stranke, kakšna bo ideološka opredelitev: desna, leva?

Vse je odvisno od podpore ljudi na terenu in ljudi, ki so cenjeni in spoštovani. Seveda je glede časovnice veliko odvisno tudi od politične situacije v državi. Mi bomo v vsakem primeru pripravljeni na vse. Trenutno nadaljujemo z vsebinami, z našimi neizvedenimi projekti in zastavljamo nove, tiste, za katere vemo, da jih ljudje in država potrebujejo. Predstavili jih bomo, ko bo čas za to.

V kolikor bo iz naše iniciative nastala stranka, bo ta prav gotovo predstavljala umirjeno, povezovalno, sredinsko politično opcijo, kjer se bo lahko delalo dobro in pošteno v dobro ljudi in države, za konkretne cilje, ki jih bojo ljudje lahko čutili v svojih življen jih  ter bo to predstavljalo alternativo politiki, ki so ji pomembni lastni interesi, zaščita določenih elit in medsebojna obračunavanja. Takšni vsebinski izzivi nimajo ideološkega predznaka, družba pa te rešitve nujno.

V kolikor bo iz naše iniciative nastala stranka, bo ta prav gotovo predstavljala umirjeno, povezovalno, sredinsko politično opcijo, kjer se bo lahko delalo dobro in pošteno v dobro ljudi in države, za konkretne cilje, ki jih bodo ljudje lahko čutili v svojih življenjih  ter bo to predstavljalo alternativo politiki, ki so ji pomembni lastni interesi, zaščita določenih elit in medsebojna obračunavanja. Takšni vsebinski izzivi nimajo ideološkega predznaka, družba pa te rešitve nujno potrebuje. Takšna stranka se bo prav gotovo pripravljena povezovati z vsemi političnimi opcijami, tako iz leve kot iz desne strani. Torej, z vsemi tistimi, ki na ljudi in državo gledajo s poštenimi nameni in iskreno željo po delu za njih.

Kdo so vaši sodelavci? Koga želite videti v svoji stranki, katere profile ljudi?

Moji sodelavci so pošteni delovni ljudje, ki so se s svojim delom in izkušnjami izkazali na področjih, kjer so do sedaj delovali. Skupaj z mano že dela ekipa ljudi, ki so podobno misleči in imajo iskren in pošten namen delati v dobro ljudi na svojih strokovnih področjih. Z nami so mnogi strokovnjaki, ki so na svoji področjih dosegli pomembne rezultate in imajo reference, s katerimi lahko jamčimo, da bomo izvedli zadane projekte in jih kot rešitve ponudili ljudem.

Skupaj z mano že dela ekipa ljudi, ki so podobno misleči in imajo iskren in pošten namen delati v dobro ljudi na svojih strokovnih področjih. Z nami so mnogi strokovnjaki, ki so na svoji področjih dosegli pomembne rezultate in imajo reference, s katerimi lahko jamčimo, da bomo izvedli zadane projekte in jih kot rešitve ponudili ljudem.

O imenih še ne želim govoriti, saj se v slovenskem političnem in medijskem prostoru vse preveč pogosto dogaja to, da ljudi diskreditiramo in uničujemo, kadar začutimo njihov resen in pošten namen delovanja in priljubljenost pri ljudeh. Pomembno je, da se bo ekipa predstavila ljudem, skupaj s programom in projekti, za katerimi bodo stala konkretna imena z zagotovilom po dovoljšnji kompetentnosti za izvedbo obljubljenega, seveda na osnovi dosedanjih referenc in zaupanja.

Če se vrnemo nazaj, zakaj ste tako dolgo vztrajali pri predsedniškem mestu Desus-a?

Ni šlo za vztrajanje, ampak za prepričanje, da so bili vsi razlogi za mojo odstranitev in umik iz političnega prostora skrbno zrežirani in načrtovani iz drugih razlogov in ne tistih, ki se jih je prikazovalo v javnosti. Šlo je za nedemokratično in protipravno rušenje iz vseh pozicij. Bilo je dolgo obdobje medijskih in političnih diskreditacij Aleksandre Pivec, ki je očitno postala moteč element slovenskega političnega prostora. Vse, kar sem takrat napovedala, da se bo zgodilo, je danes že postalo dejstvo. Gospodje, ki jim ljudje ne zaupajo, se ponujajo za predsednike vlade. Zato je bilo potrebno z mojo neupravičeno odstranitvijo pripraviti prostor.

Ni šlo za vztrajanje, ampak za prepričanje, da so bili vsi razlogi za mojo odstranitev in umik iz političnega prostora skrbno zrežirani in načrtovani iz drugih razlogov in ne tistih, ki se jih je prikazovalo v javnosti.

Primer tako načrtnega in pritlehnega rušenja posameznega politika namreč v zgodovini samostojne Slovenije težko najdemo. Stopnjeval  se je od najave kandidature za predsednico stranke do današnjega dne, ko se me umika tudi iz funkcije ministrice. Zato so si organizatorji zaslužili res posebno priznanje. Davkoplačevalci in volivci pa vpogled v ozadje zakulisne igre, kjer štejejo le osebni interesi, potrebe države in družbe pa so potisnjene v ozadje.

Temu sem se seveda želela in morala upreti. Do točke, ko nisem videla več smisla in sem svojo energijo začela usmerjati v novo smer, na novo bolj pozitivno pot v prihodnost. In ni mi žal.

Kakšen epilog pričakujte v zadevah Kras in Izola? Kje vidite vzrok za takšno medijsko pozornost, kljub temu da je to bila do sedaj večkrat praksa pri obiskih ministrov?

Delo ministrice sem opravljala 365 dni v letu, tudi med vikendi in prazniki. In tu se pojavijo grehi, ki mi jih očitate. Največji greh je, da sem v času med posameznimi službenimi obveznostmi tekom vikenda izkoristila priložnosti, in čas posvetila tudi otrokoma in družini.

Sem politik, kljub temu pa tudi mama. Zaradi tega sta bila otroka izpostavljena medijskemu, jaz pa medijskemu in političnemu linču. Nekaj rezin pršuta, kozarec terana in naša nočitev so sedaj postali največji korupcijski škandal v Sloveniji.

Spoštovani kolegi, ali ste spregledali, da s korupcijo v Sloveniji izgubimo skoraj toliko sredstev, kot jih namenimo za zdravstvo ali oskrbo starejših, da so se v tem času odpisovali večmilijonski dolgovi posameznikom in da smo se prenehali ukvarjati s korupcijo v zdravstvu.

Spoštovani kolegi, ali ste spregledali, da s korupcijo v Sloveniji izgubimo skoraj toliko sredstev, kot jih namenimo za zdravstvo ali oskrbo starejših, da so se v tem času odpisovali večmilijonski dolgovi posameznikom in da smo se prenehali ukvarjati s korupcijo v zdravstvu.

Te vrste korupcij očitno vam ne predstavljajo problema, o katerem bi se bilo vredno pogovarjati. In tukaj si ne zatiskajmo oči. Ravno moj boj proti korupciji v slovenskih gozdovih, razkritje kraj lesa iz njih, je eden glavnih vzrokov, zaradi katerega zahtevate mojo razrešitev. Moja razrešitev je imela tudi namen, da se zadevi ne pride do konca.

KPK je primer zastavila zelo »pompozno«, s tiskovno konferenco, v kateri so najavili preiskavo primerov, čeprav so to zelo redko ali nikoli storili v mnogo večjih in težjih primerih sumov korupcije. Ugotovitve pa bodo, kot kažejo osnutki, veliko manj pompozne in bodo v primeru Krasa brez kakršnih koli ugotovitev, očitek pa bo na plačano sobo v Izoli, kjer sta z menoj nočila moja sinova.

KPK je primer zastavila zelo »pompozno«, s tiskovno konferenco, v kateri so najavili preiskavo primerov, čeprav so to zelo redko ali nikoli storili v mnogo večjih in težjih primerih sumov korupcije. Ugotovitve pa bodo, kot kažejo osnutki, veliko manj pompozne in bodo v primeru Krasa brez kakršnih koli ugotovitev, očitek pa bo na plačano sobo v Izoli, kjer sta z menoj nočila moja sinova. V kolikor je to največji problem korupcije v Sloveniji, bom sprejela tudi to. V vmesnem času pa sem tudi te stroške že poravnala sama, da ne bo ostal oškodovan nihče, ne občine, ne država in ne davkoplačevalci. V kolikor dolgujem opravičilo za to, da sta med mojim delom v času vikenda z menoj bila tudi moja sinova, se bom za to tudi opravičila. Nikakor pa tega ne smatram kot največji greh. In res je, najbrž nisem ne prva in ne edina, ki je bila s strani gostiteljev pogoščena na takšen način.

Kako komentirate vrnitev Karla Erjavca? Še vedno menite, kot ste pred dnevi dejali v enem intervjuju, da samo zaradi možnosti, da postane mandatar?

Vrnitev g. Erjavca na vrh stranke DeSUS prav gotovo jasno kaže na to, kako skrbno je bil zrežiran konstrukt za umik mene iz te pozicije in njegovo vpletenost v celotno gonjo, ki je trajala vse od njegovega poraza na kongresu, meseca januarja 2020. Za stranko to pomeni samo povratek v preteklost in na stare, že znane in že videne tirnice in poti. Takšne poti pa mene ne zanimajo.

Vrnitev g. Erjavca na vrh stranke DeSUS prav gotovo jasno kaže na to, kako skrbno je bil zrežiran konstrukt za umik mene iz te pozicije in njegovo vpletenost v celotno gonjo, ki je trajala vse od njegovega poraza na kongresu, meseca januarja 2020. Za stranko to pomeni samo povratek v preteklost in na stare, že znane in že videne tirnice in poti. Takšne poti pa mene ne zanimajo.

Stranka, ki jo je in jo bo znova vodil, je bila ustanovljena kot neideološka stranka. V ustanovnem aktu stranke to nedvoumno in jasno piše. Zato gospodu Erjavcu na novi poti vodenja stranke, ki je v svoji biti neideološka, želim, da po mnogih letih in izkušnjah v politiki končno spozna, da politika ni peskovnik izbrancev, da po svoji volji in presoji upravljajo s premoženjem države in z ljudmi. Pri tem pa še svojo nesposobnost skrivajo za ideologijo in vašim tako imenovanim bojem proti fašizmu.

Upam, da se bo gospod končno začel zavedati, da je politika vzgib demokracije za upravljanje premoženja družbe in delo za dobro ljudi. Ljudje bodo sodili o tem, če je g. Erjavec, skupaj s poslansko skupino, še naprej njihov izbor ali si morebiti želijo drugačne politike. Politike, ki jim bo prinesla boljši juti. Politike, ki jim bo prisluhnila in prišla iz Ljubljane do njih. Se seznanila z njihovimi problemi in jih hitro reševala. To bo drugačna politika, ne taka, v katero se gospod Erjavec vrača na belem konju. A se pri tem očitno ne zaveda, da so v temi iskanja odgovornosti, ki jo vedno prevaljuje na druge, vsi konji črni.

Zato, da bo – ali si želi – za dosego svojega lastnega cilja (tudi po poziciji predsednika vlade) v najbolj neprimernem času in okoliščinah zrušiti Vlado RS, ne bo kriv niti volivec DeSUS-a, ne jaz, niti gospa Bregant, ki so jo iz politike odstranili po popolnoma enakem vzorcu in zaradi enakih razlogov, kot mene. To bo še ena več od potez izbrancev, ki se skrivajo za njim. Seveda brez odgovornosti do Slovenije, do Slovenk in Slovencev.

Kako gledate na delo bivšega kolega, ministra Gantarja? Njegovo ministrstvo že samo po stalnih menjavah državnih sekretarjev daje vtis kaotičnega delovanja.

Gantar bi moral, kot minister za zdravstvo, prevzeti odgovornost za to, da nam danes umre v Sloveniji največ ljudi, sorazmerno, glede na število prebivalcev v Evropi. V najtežjih časih ga praktično ni bilo zaznati, njegovo delo na ministrstvu in v javnosti so opravljali drugi. Danes pa jim očita prav to, da so delali. Si predstavljate, kje bi bili danes, če bi vsi čakali na ministra? Sedaj je najbrž nastopil čas, da minister stopi pred ljudi in prevzame odgovornost. Prav tako bi minister moral prevzeti tudi odgovornost za stanje in razmere v zdravstvu.

Gantar bi moral, kot minister za zdravstvo, prevzeti odgovornost za to, da nam danes umre v Sloveniji največ ljudi, sorazmerno, glede na število prebivalcev v Evropi. V najtežjih časih  ga praktično ni bilo zaznati, njegovo delo na ministrstvu in v javnosti  so opravljali drugi. Danes pa jim očita prav to, da so delali.

Ne pa se skrivati za političnimi floskulami in politikanstvom. Kot resorni minister in izkušeni politik bi se moral g.Gantar preko poletja, ko se je skupaj s poslanci ukvarjal s tem, kako se me bo nedemokratično in nezakonito odstranilo, ukvarjati s tem, kako bomo kot država uspešno premagali koronavirus in pomagali ljudem pri izhodu iz krize, ki bo sledila. Stanje v državi in nepripravljenost na drugi val epidemije in njeno obvladovanje, ob konstantnih menjavah na ministrstvu in nezmožnosti za oblikovanje kompetentne, sposobne in dovolj strokovne in odločne ekipe, pa zelo očitno kažejo na to, da g. Gantarju zadeve uhajajo iz rok in jim ni kos.

Zakaj vas nekateri mediji uvrščajo v satelit Janševe SDS? Kakšen odnos (stališče) imate sicer do zadnjih potez vlade?

Mediji to seveda počnejo z jasnim namenom diskreditecije, ki je seveda namenjena vsem tistim, ki delujejo znotraj trenutne vladne ekipe. Sama nisem nikoli in ne pristajam na tesno povezovanje mene osebno, niti moje ekipe sodelavcev, s stranko SDS. Po odločitvi organov stranke smo se zaradi dobrega programa, z našimi cilji in zahtevami skladne koalicijske pogodbe in državotvornega odnosa v težkih okoliščinah, ko je že nastopil prvi val epidemije in smo zato potrebovali hitro operativno vlado, odločili za vstop v koalicijo pod vodstvom Janeza Janše. Bili smo korekten, konstruktiven partner koalicije, za katero lahko mirno trdim, da je v težkem času delovala dobro in korektno. Seveda se nisem vedno strinjala z vsemi odločitvami in predvsem ne z vsemi izjavami in stališči, ki so prihajala od posameznikov (tudi PV) in niso bila sprejeta kot stališča Vlade RS. Temu sem tudi jasno in odločno nasprotovala. A bili smo najmanjša koalicijska partnerica in žal pogosto odločilnega vpliva nismo imeli.

Bili smo korekten, konstruktiven partner koalicije, za katero lahko mirno trdim, da je v težkem času delovala dobro in korektno. Seveda se nisem vedno strinjala z vsemi odločitvami in predvsem ne z vsemi izjavami in stališči, ki so prihajala od posameznikov (tudi PV) in niso bila sprejeta kot stališča Vlade RS. Temu sem tudi jasno in odločno nasprotovala. A bili smo najmanjša koalicijska partnerica in žal pogosto odločilnega vpliva nismo imeli.

Nikoli pa nismo in tudi v prihodnje ne bomo kakršenkoli satelit katerekoli politične stranke ali njegovega vodje. Imamo svojo jasno začrtano pot in vizijo, in to je bilo in bo naše vodilo, s komerkoli bomo že delovali ali se povezovali.

Katera so še po vašem mnenju v tem trenutku pomembna vprašanja in potrebne rešitve, ki bi jih morali v Sloveniji urediti, pa tudi zaradi ukvarjanja z epidemijo ne dobijo zadostne pozornosti?

Našim ljudem je potrebno pomagati, da bomo skupaj uspešno izšli iz te globoke krize. Gre tako za krizo gospodarstva in dobrin na eni strani, kot za krizo vrednot na drugi strani. Skupaj, solidarni in s pomočjo države, bomo iz te krize izšli še močnejši. Zato se moramo povezovati in si pomagati. Izjemno pomembno je področje demografskih vprašanj, na katerem Slovenija v preteklosti praktično ni storila nič. Smo ena najhitreje starajočih se družb v svetu in nimamo strateškega načrta, kako bomo s tem ravnali. Nimamo primerne politike za mlade; ne delovnih mest z veliko dodane vrednosti, neurejeno stanovanjsko politiko za mlade, ki nam zato odhajajo v tujino. Družinska politika ni strateško načrtovana, mlade družine se težko preživljajo z nizkimi prihodki in težko ali sploh ne morejo dostopati do bivanjskih rešitev, razen najema visokih kreditov za nakupe nepremičnin, ki njihovo zmožnost za dostojno življenje še slabšajo.

Nimamo primerne politike za mlade; ne delovnih mest z veliko dodane vrednosti, neurejeno stanovanjsko politiko za mlade, ki nam zato odhajajo v tujino. Družinska politika ni strateško načrtovana, mlade družine se težko preživljajo z nizkimi prihodki in težko ali sploh ne morejo dostopati do bivanjskih rešitev, razen najema visokih kreditov za nakupe nepremičnin, ki njihovo zmožnost za dostojno življenje še slabšajo.

Že leta zelo slabo, če sploh, gradimo neprofitna stanovanja za mlade družine. Starejša generacija je svojstven problem. Slaba pokojninska politika in posledično velika nestabilnost pokojninskega sistema, nesprejet Zakon o dolgotrajni oskrbi, pomanjkanje kapacitet za institucionalno bivanje starejših v obdobju, ko težko bivajo sami (zadnji javni dom za upokojence smo gradili leta 2008), nikoli nismo strateško in načrtno pristopili k zagotavljanju možnosti za izveninstitucionalno bivanje starostnikov (sobivanjske skupnosti in oskrba starejših na kmetijah, …), seveda ob sprejetem Zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki bi jim zagotavljal oskrbo tudi na njihovih domovih …

Svojevrsten izziv je seveda debirokratizacija države na vseh področjih; podjetništva, kmetijstva … Težek je dostop do EU sredstev, kjer mnogi sredstev ne črpajo zaradi zapletenih in težkih birokratskih postopkov. Zato jih pogosto porabijo za nepravi namen tisti, ki so teh postopkov vešči in ne tisti, ki bi jim zares pripadala in bi iz njih lahko ustvarili večjo dodano vrednost.

Potrebno se bo temeljito lotiti prenove zdravstvenega sistema, kjer bo zagotovljen hiter in neoviran dostop do vseh zdravstvenih storitev vsem državljanom, ki zato plačujejo zdravstveno zavarovanje …

Zagotovo mnoge od teh rešitev trenutno čakajo na svoj epilog, tudi zaradi epidemiološkega stanja v državi, a prepričana sem, da čakajo že veliko dlje. V tem času so se zamenjale mnoge vlade, bile so tako leve kot desne, rešitev pa ni bilo. Ljudem je postalo popolnoma vseeno, katera politična opcija je in bo na oblasti, želijo si usmerjenja pozornosti v te pomembne teme in želijo rezultate dela politike čutiti v svojih vsakdanih.

Izhajate iz zelo znane vinogradniške družine Čurin – Praprotnik s Koga pri Ormožu. Kako bi še lahko pomagali vinogradnikom, katere ukrepe bi bilo treba danes sprejeti, da bi omilili njihovo več kot očitno stisko, potem ko se je prodaja vina skoraj ustavila?

Res prihajam iz znane vinogradniške družine, zato stisko, ki jo trenutno čuti vinogradniški in vinarski sektor, čutim še toliko bolj, z večjim razumevanjem. Slovenskemu vinogradniškemu in vinarskemu sektorju prav gotovo manjka sistemski in strateški pristop za nadaljnji razvoj. Tega smo se na ministrstvu že lotili, a je sedaj strategija žal zastala. Slovensko vinogradništvo je specifično, precej raznoliko. Na eni strani manjši ljubiteljski vinogradniki z zelo razdrobljenimi, majhnimi površinami, na drugi večje in že zelo uspešne in uveljavljene družinske kmetije in nato še večje zasebne ali zadružne kleti. Vsak od teh rabi svoj pristop in svoje razvojne usmeritve in pomoč, prav gotovo pa skupno strategijo in načrt promocije slovenskega vinarstva, ki ima več kot odličen potencial za prodor, ne samo na domačem, ampak tudi na svetovni trg.

Kriza je globoko in težko zarezala tudi v ta sektor. Z nekaj ukrepi smo jim že priskočili na pomoč ob prvem valu epidemije. Sedaj se zgodba ponavlja. Velike zaloge ostajajo v kleteh, in to zaradi nezmožnosti prodaje v gostinstvo in turizem. Potrebno bo iskati dolgoročnejše rešitve ob tistih, ki so zgolj v trenutno hitro pomoč (krizna destilacije, zelene trgatve, krizno skladiščenje).

Kriza je globoko in težko zarezala tudi v ta sektor. Z nekaj ukrepi smo jim že priskočili na pomoč ob prvem valu epidemije. Sedaj se zgodba ponavlja. Velike zaloge ostajajo v kleteh, in to zaradi nezmožnosti prodaje v gostinstvo in turizem. Potrebno bo iskati dolgoročnejše rešitve ob tistih, ki so zgolj v trenutno hitro pomoč (krizna destilacije, zelene trgatve, krizno skladiščenje). Tudi preusmerjanje manjših vinogradnikov v predelavo grozdja v druge izdelke večje dodane vrednost, kot so sokovi, žgane pijače, … pomoč po novih vlaganjih in investicijah v promocijo in marketing, prodor na nove tuje trge, … Predvsem pa takojšen pristop k pripravi dolgoročne strategije razvoja in promocije.

Letošnji božično-novoletni prazniki bodo, glede na ukrepe, za vse nas  res samo v krogu družine. Kakšno je vaše razmišljanje o tem posebnem trenutku, v tem težkem času?

Čas letošnjega prazničnega decembra je res poseben in tuj vsem nam. Prav gotovo pa ga velja sprejeti takšnega, kot nam je dan in pozitivno gledati v prihodnost, ki prav gotovo ne bo lahka. Verjamem pa, da lahko v teh trenutkih veliko misli usmerimo vase, v svoje bližnje, umirimo svoja življenja ter usmerimo poglede v prihodnost, ki je lahko svetla, če strnemo vrste in z združenimi močmi verjamemo, da imamo mi sami in da ima naša država še vedno dovolj potenciala, da se vrnemo na stara pota in v čase, ko smo vanjo neizmerno upali in verjeli.

Verjamem, da lahko obnovimo naše gospodarstvo in mu pomagamo iz krize. Lahko bomo ustvarili nova delovna mesta in ljudem vrnili možnosti, da bodo od svojega dela lahko dostojno živeli. Starejšim ljudem ponudimo boljše in večje medgeneracijsko razumevanje in sodelovanje ter primerno skrb ter prihodke za preživetje. Za to pa bo potrebno preseči potrebo po nenehnem iskanju negativnega in razdiralnega med ljudmi in politiko. Le tako bomo uspeli iskati in delati na rešitvah za boljši jutri, kljub temu da bo to težko in dolgotrajno. Pravijo, da prihodnost pripada pogumnim in odločnim. Verjamem, da nas je v naši državi še dovolj takšnih in da prihodnost pripada prav nam. Zato pogumno in odločno stopimo vanjo.