Kriminalisti mariborske policijske uprave so ovadili štiri sedanje in nekdanje člane parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) iz vrst NSi: Mateja Tonina, Jerneja Vrtovca, Janeza Žaklja in Jožefa Horvata. Ovadba se nanaša na nenapovedan nadzor članov Knovsa na Generalni policijski upravi (GPU) novembra 2023, ko sta Tonin in Žakelj preverjala, ali policija prisluškuje petnajstim telefonskim številkam, ki sta jih prinesla s seboj.

Razkrita nova imena na seznamu telefonskih številk

Na seznamu preverjanih telefonskih številk so se, kot razkriva N1, znašla tako nova imena kot tudi imena, ki so že bila povezana z afero Dars. Med njimi so bili vidni člani NSi, kot je nekdanji predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak. Poleg njega so na seznamu tudi glavni tajnik NSi Robert Ileš, podpredsednik stranke Jernej Vrtovec, Julija Humar (nekdanja tiskovna predstavnica ministrstva za infrastrukturo), in Damijan Jaklin (nekdanji vodja vzdrževanja pri Darsu in državni sekretar na obrambnem ministrstvu).

Zanimivo je, da so bili preverjani tudi Nina Zidar Klemenčič, ki je veljala za "hišno odvetnico" Darsa, in primorski poslovnež Sebastjan Vežnaver. Na seznamu sta se po poročanju N1 znašla tudi Gašper Bedenčič, ki naj bi v aferi Dars obljubljal posle v zameno za odstotke NSi, ter generalni sekretar SDS Borut Dolanc, ki naj bi pobudo za preverbo dal sam.

N1 še poroča, da so se na seznamu znašle tudi telefonske številke oseb, ki pobude za preverjanje niso dale. Med njimi sta predsednik in član uprave SDH, Žiga Debeljak in Janez Tomšič. Oba sta za to izvedela šele, ko ju je policija v okviru predkazenskega postopka zoper poslance NSi povabila na pogovor. Na seznamu je bila tudi številka Klemna Babnika, vodje kabineta finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki je bil v prejšnji vladi vodja kabineta Jerneja Vrtovca. Toninu se to, da so bile na seznamu tudi osebe, ki same niso dale pobude, ne zdi sporno, saj naj bi zakon dovoljeval, da pobudo poda vsak, ki sumi, da se nezakonito prisluškuje komurkoli.

Nesoglasja glede seznama in obveščanja

Ključni dokaz v policijski preiskavi, kot razkriva N1, naj bi bile komunikacije med vidnimi člani NSi, ki jih je policija odkrila na telefonu, zaseženem Valentinu Hajdinjaku med hišno preiskavo v zvezi z afero Dars. Po teh informacijah naj bi Tonin Hajdinjaka obvestil, da mu policija ne prisluškuje. To je v nasprotju z zakonom o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb, ki določa, da se pobudnika obvesti le v primeru ugotovljene nezakonitosti prisluškovanja.

Matej Tonin je za N1 sprva dejal, da sporočila ni našel in se ga ne spomni, ter dodal, da v obvestilu o neprisluhovanju ne vidi nič spornega. Vendar pa je na novinarski konferenci marca letos, torej pred razkritjem komunikacije, dejal, da so člani Knovsa dolžni molčati tudi v primeru, če prisluškovanja ni. To stališče je potrdil tudi Miroslav Žaberl s Fakultete za varnostne vede, ki je dejal, da gre v primeru takšnega obvestila za zlorabo Knovsa, saj komisija ni namenjena preverjanju prisluškovanja strankarskim kolegom.

Policija pojasnjuje, kaj je privedlo do kriminalistične preiskave

Policija je za omenjen portal pojasnila, da nadzora Knovsa na GPU ni zavrnila, ker v tistem trenutku niso bili izpolnjeni pogoji za odložitev dajanja podatkov, ki bi resno ogrozili predkazenski postopek ali življenja ljudi. Poudarili so, da je bil nadzor Knovsa v času izvajanja zakonit, vendar so bile naknadno ugotovljene nove okoliščine, ki so kazale na sum kaznivega dejanja. To je privedlo do uvedbe kriminalistične preiskave, ki jo je usmerjalo specializirano državno tožilstvo, in posledično do vložitve kazenske ovadbe. Poslanci NSi, zoper katere je bila vložena kazenska ovadba, trdijo, da so ravnali zakonito in da gre za zlorabo policije v boju proti opoziciji, kar pa policija odločno zanika.