Minilo je že pet let, odkar je pandemija koronavirusa močno zaznamovala Slovenijo. Prvi primer okužbe pri nas je bil potrjen v marcu leta 2020, kar je vodilo v razglasitev epidemije in uvedbo strogih ukrepov za zajezitev širjenja virusa.

Spomnimo se ključnih mejnikov:

•    4. marec 2020: V Sloveniji je potrjen prvi primer okužbe z novim koronavirusom pri osebi, ki je pripotovala iz Maroka prek Italije.
•    12. marec 2020: Zaradi naraščanja števila okužb je razglašena epidemija covid-19.
•    November 2020: Število hospitaliziranih bolnikov s covid-19 prvič preseže 1.000.  V tem obdobju je Slovenija doživela drugi val epidemije, ki je povzročil velik pritisk na zdravstveni sistem. Število hospitaliziranih bolnikov s covid-19 je naraščalo, kar je zahtevalo prilagoditve in povečanje kapacitet v bolnišnicah.
•    27. december 2020: Začetek množičnega cepljenja. V Slovenijo je 26. decembra prispela prva pošiljka 9.750 odmerkov cepiva proti covid-19 podjetij Pfizer in BioNTech. Cepljenje se je začelo naslednji dan, 27. decembra, najprej v domovih za starejše.  
•    Januar 2022: Dosežen rekord dnevno potrjenih okužb s 17.494 primeri, kar je odražalo širjenje novih različic virusa in povečano testiranje.

Ti mejniki ponazarjajo ključne trenutke v boju proti koronavirusu v Sloveniji, ki je zahtevala prilagajanje zdravstvenega sistema, uvedbo ukrepov za zajezitev širjenja virusa ter izvajanje cepljenja za zaščito prebivalstva.

Cepljenje in stroški

Do konca leta 2024 je Slovenija za cepiva proti covid-19 porabila 163,7 milijona evrov, pri čemer je bilo zavrženih približno polovica odmerkov zaradi pretečenega roka uporabnosti.

Kakšno je trenutno stanje v Sloveniji?

O trenutnem stanju smo spregovorili z dr. Bojano Beović, ki nam je pojasnila, da je covid-19 zdaj postal bolezen, ki se še vedno pojavlja, a poteka v večini primerov blažje. "Velika večina prebivalstva ima pridobljeno imunost, bodisi z okužbo bodisi s cepljenjem, pogosto z obojim. Kljub temu pa okužba lahko še vedno predstavlja tveganje za starejše in imunsko oslabljene. Za te skupine cepljenje še naprej priporočamo. Pojavlja se tudi t. i. dolgi covid, ki ostaja izziv, saj zaenkrat nimamo zelo učinkovitih načinov zdravljenja. Zato je pomembno, da kot družba ne pozabimo na to bolezen – le tako bomo lahko obolelim zagotovili čim boljšo podporo in poskrbeli za čim bolj učinkovito preventivo," je posvarila dr. Beović, z njo pa smo se spomnili tudi začetkov izbruha epidemije.

Pandemija je v Sloveniji povzročila več valov okužb, uvedbo različnih ukrepov za zajezitev širjenja virusa ter obsežne cepljene kampanje. Kljub izzivom so ti ukrepi prispevali k obvladovanju epidemije in zmanjšanju njenega vpliva na prebivalstvo.

Odločitve v času negotovosti: kako smo se odzvali na neznano grožnjo in zakaj je bil preventivni pristop nujen?

"Pomembno se je zavedati, da smo bili v tistem trenutku soočeni z novim virusom, o katerem smo vedeli zelo malo. Odločati se je bilo treba hitro in pogosto na podlagi omejenih, celo nasprotujočih si informacij," se spominja dr. Beović. Kot je dodala, je bilo treba za zaščito zdravja prebivalstva in preprečitev kolapsa zdravstvenega sistema v začetku ravnati preventivno. "Seveda bi danes, z več znanja in izkušnjami, nekatere stvari verjetno vodili drugače, a v tistem trenutku so bile sprejete odločitve razumljive in v dobršni meri učinkovite."

Uspešna organizacija in dostopnost zdravstva, a izzivi v komunikaciji z javnostjo

Začetni odziv na epidemijo je bil po besedah dr. Beović zelo dobro organiziran, saj, kot pravi, je tudi v najbolj kritičnih obdobjih zdravstveni sistem uspel zagotoviti dostopnost bolnišničnega zdravljenja, kar velja za pomemben dosežek. V tistih trenutkih je bila prisotna močna povezanost v sistemu, zdravstveni delavci iz različnih delov države so delovali usklajeno in predano. Kljub temu bi lahko bolje poskrbeli za jasno komunikacijo, zlasti glede začasnosti ukrepov, saj jih je javnost pogosto dojemala kot trajne, kar je dodatno povečalo občutek negotovosti in stiske, dodaja dr. Beović.

Komunikacijski izzivi

"Komunikacija je bila v določenih obdobjih premalo profesionalna, premalo enotna. Stroka je pogosto želela podajati jasna, pomirjujoča in transparentna sporočila, a so ta sporočila pogosto izgubila jasnost v političnem okolju, ki ni bilo vedno enotno," pojasnjuje dr. Beović. V krizi namreč ljudje potrebujejo zanesljive informacije in občutek, da je njihova stiska razumljena. 

Kot dodaja, je zanjo osebno bilo največje spoznanje to, "da bi bilo potrebno bolj dosledno poudarjati, da gre za začasno stanje – da bo minilo. Morda bi to ljudem dalo več notranje moči za soočanje s stiskami."

Krepitev odpornosti sistema, pomen znanosti in sodelovanja ter pripravljenost na prihodnje izzive

Pa vendar, iz epidemije smo se lahko marsikaj naučili – spoznali smo pomembnost odpornosti in prilagodljivosti zdravstvenega sistema, pa tudi moč znanosti in sodelovanja. 

"Pokazalo se je, da lahko v zelo kratkem času razvijemo učinkovita cepiva, da lahko zdravstveni delavci stopijo skupaj in presežejo meje lastnih zmožnosti," se spominja dr. Beović in poudarja, da je to bila tudi lekcija, kako pomembno je vlagati v pripravo na podobne dogodke v prihodnosti – tako z materialnega kot strateškega in komunikacijskega vidika ter s podporo javnosti. "In nenazadnje – da je zdravje kolektiven izziv, ne le individualna odgovornost," zaključuje.