Po poročanju portala slo24.si je bilo v Sloveniji do konca julija 2025 uradno prijavljenih že 3110 daril, ki so jih javni uslužbenci prejeli med opravljanjem svojih funkcij. Ti podatki, zbrani prek aplikacije Erar (erar.si/darila), razkrivajo pa razkrivajo nekatere vrtoglave vrednosti in tudi sistemske sive cone.
Povprečna vrednost darila znaša 138 evrov, najdražje pa kar 35.000 evrov
Po podatkih Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) znaša povprečna vrednost darila 138,60 evra, najdražje pa dosega 35.000 evrov. Med prejemniki so visoki funkcionarji, raziskovalci in uradniki, med darovalci pa podjetja, raziskovalne ustanove in celo tujci.
Nekaj primerov iz zadnjih mesecev:
- Maša Zalar (Arnes) je prejela pametno posodo za gojenje začimb (97 €), daroval jo je iStyle.
- Sam Hočevar (Kemijski inštitut) je prejel paket 75 elektrod za znanstvene raziskave (169,95 €).
- Nataša Prah (MZZ) je prejela antično srebrno zapestnico (80 €).
- Rok Čeferin, ustavni sodnik, je decembra prejel lasersko vgravirano stekleno podobo belgijskega ustavnega sodišča (150 €).
Posebej radodaren je bil december 2024 med darili za Slovenski državni holding so namreč bili: paketi z vinom, bučnim oljem in semeni, razkošni kulinarični paketi, in celo kremne rezine v vrednosti 135 evrov (podjetje Sava d.d.).
Kdaj darilo pomeni kršitev zakona?
Po 30. členu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) uradna oseba ne sme sprejeti daril, ki bi lahko vplivala na njeno odločanje, še poroča slo24.si. Prepoved velja tudi za družinske člane in osebe v istem gospodinjstvu. Prepovedana so tudi darila, ki vsebujejo gotovino, vrednostne papirje, darilne bone, drage kovine, kartice; če ustvarjajo vtis vplivanja na delo ali odločanje. Tudi darila pod 100 evri so lahko sporna, če ustvarjajo okoliščine koruptivnega vpliva.
Če uradna oseba prejme darilo nad 50 €, mora v 8 dneh izpolniti obrazec in ga posredovati odgovorni osebi. Vsaka javna ustanova mora nato do 31. marca oddati letno poročilo o darilih KPK, ki podatke objavi javno.
