Kot je za STA pojasnil Petrovec, ki je tudi član svetovalne skupine v okviru ministrstva za zdravje, so po petkovem dokončnem dovoljenju Komisije RS za medicinsko etiko izbranim 3000 prebivalcem že poslali pošto s povabilom za sodelovanje v raziskavi. Vzorec ljudi za raziskavo je po njegovih navedbah pripravil Statistični urad RS (Surs) v sodelovanju z ljubljansko fakulteto za družbene vede.
Kot je za STA pojasnil Petrovec, ki je tudi član svetovalne skupine v okviru ministrstva za zdravje, so po petkovem dokončnem dovoljenju Komisije RS za medicinsko etiko izbranim 3000 prebivalcem že poslali pošto s povabilom za sodelovanje v raziskavi. Vzorec ljudi za raziskavo je po njegovih navedbah pripravil Statistični urad RS (Surs) v sodelovanju z ljubljansko fakulteto za družbene vede.
300 naključno izbranih območij
Na Sursu so na Twitterju pojasnili, da so iz centralnega registra prebivalcev v vzorec naključno izbrali 3000 prebivalcev. Starostne omejitve ni bilo, zato so vključili prebivalce vseh starosti. V prvem koraku so naključno izbrali 300 območij v Sloveniji, v drugem koraku pa so znotraj vsakega izbranega območja izbrali 10 oseb. Vzorec je reprezentativen glede na starost in spol ter teritorialno razdelitev Slovenije in bo omogočal posploševanje rezultatov raziskave na celotno prebivalstvo Slovenije, so navedli na Sursu.
Petrovec je ob tem pojasnil, da so v zadnjih dneh prejeli več telefonskih klicev prebivalcev, ki bi želeli samoiniciativno sodelovati. A je poudaril, da v tej raziskavi zaradi reprezentativnosti vzorca ne morejo sodelovati tisti, ki bi želeli, temveč zgolj tisti, ki so bili povabljeni, tudi ne namesto njih njihovi sorodniki ali sosedi. Ob tem Petrovec ne izključuje, da bi v prihodnosti izvedli tudi raziskavo na osnovi prostovoljnih prijav.
Ključno je pridobiti zadostno število ljudi
Predstojnik mikrobiološkega inštituta poziva tiste, ki so prejeli povabilo, naj se na navedeno telefonsko številko oziroma elektronski naslov res odzovejo. “Sam odvzem potrebnih vzorcev za raziskavo ni boleč,” je še dodal.
Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če ne bo zadostnega odziva, je Petrovec odgovoril, da na ta scenarij ne računajo. “Verjamem v racionalnost in v dobronamernost ljudi, da bodo sodelovali, ker s tem lahko naredijo v tem trenutku zelo veliko za sodržavljane in vse prebivalce Slovenije, da se država odpre, kolikor hitro je to mogoče,” je dejal. Pojasnil je, da takšne raziskave v Sloveniji še ni bilo in da je ključnega pomena, da pridobijo zadostno število ljudi, ki bodo s sodelovanjem omogočili, da se Slovenija čim prej vrne v normalno življenje.
Jemanje brisov in vzorcev krvi bi lahko začeli v ponedeljek, kdaj bi ga zaključili, je po njegovih besedah nehvaležno napovedovati, saj je to odvisno od sodelovanja ljudi. Želeli bi si, da bi testiranja opravili v tednu dni, rezultate raziskave pa nameravajo pripraviti še pred 1. majem.
Jemanje brisov in vzorcev krvi bi lahko začeli v ponedeljek, kdaj bi ga zaključili, je po njegovih besedah nehvaležno napovedovati, saj je to odvisno od sodelovanja ljudi. Želeli bi si, da bi testiranja opravili v tednu dni, rezultate raziskave pa nameravajo pripraviti še pred 1. majem.
Deset ekip bo odšlo na teren
Na teren bodo za odvzem vzorcev poslali deset ekip. Ekipo bo sestavljala dvojica, in sicer zdravstveno izšolana oseba, ki je usposobljena tudi za jemanje brisa, in član mikrobiološkega inštituta, ki bo odgovoren tudi za varnost osebnih podatkov.
Stroške raziskave je po Petrovčevem mnenju ta trenutek težko oceniti. Reagenti bodo stali okoli 150.000 evrov, stroški pa bodo povezani tudi s terenskim delom, saj bodo ekipe obiskovale prebivalce na domu po vsej državi. Stroški bodo transparentni in javno objavljeni, je zagotovil Petrovec, računajo pa, da jih bo – tako kot je to že zagotovila za reagente – krila država, ker je raziskava tudi namenjena državi.
Tovrstne podatke bodo namreč potrebovale vse države, ki bodo želele sproščati ukrepe. “Državo lahko odpiramo tudi brez njih, a je to tvegano in lahko pomeni ponovno zapiranje. Tega tveganja tudi sicer ni mogoče v popolnosti izključiti, ampak če odločitve temeljijo na objektivnih podatkih, bomo lahko ukrepe sprejemali odmerjeno. Mislim, da je to absolutno vredno naših naporov in tudi stroškov, ki bodo nastali,” je dodal.
Podobne raziskave napovedujejo tudi v tujini
Podobne raziskave napovedujejo tudi v tujini, v manjšem obsegu pa so jo že opravili v Avstriji. Avstrijska raziskava po Petrovčevih navedbah sicer ni primerljiva s slovensko, saj so tam ugotavljali le, koliko je v populaciji akutno okuženih oseb. Slovenska raziskava pa bo poleg tega pokazala tudi, koliko oseb je okužbo že prebolelo, saj bodo v krvi dokazovali protitelesa.
Kot je že med tednom pojasnil Petrovec, so namreč v populaciji ljudje, ki so okužbo preboleli, a jim ni bila postavljena diagnoza. Spomnil je, da so iz vstopnih točk v samoizolacijo poslali tudi nekaj 100 ali celo 1000 ljudi na dan, za katere ne morejo biti prepričani, ali so covid-19 preboleli. Prav tako bi radi odgovorili na ugibanja o velikem številu okuženih, ki naj ne bi imeli simptomov.
Kot je že med tednom pojasnil Petrovec, so namreč v populaciji ljudje, ki so okužbo preboleli, a jim ni bila postavljena diagnoza. Spomnil je, da so iz vstopnih točk v samoizolacijo poslali tudi nekaj 100 ali celo 1000 ljudi na dan, za katere ne morejo biti prepričani, ali so covid-19 preboleli. Prav tako bi radi odgovorili na ugibanja o velikem številu okuženih, ki naj ne bi imeli simptomov.
Slovenija bo po Petrovčevih navedbah med prvimi, ki bo imela takšne podatke. Prav tako pa bodo, kot je pojasnil, preiskovanci v Sloveniji tudi povabljeni, da v raziskavi ostanejo, da jim bodo po šestih mesecih vzorec krvi pogledali še enkrat.
Prva tovrstna raziskava izvedena v Avstriji
Avstrijska raziskava kaže, da je bilo v začetku aprila okuženih 0,33 odstotka populacije, z upoštevanjem statistične napake med 0,12 in 0,76 odstotka. Gre za prvo tovrstno raziskavo v kontinentalni Evropi, ki je omogočila oceniti razširjenost okužbe ne glede na siceršnjo politiko testiranja.
Avstrijska raziskava kaže, da je bilo v začetku aprila okuženih 0,33 odstotka populacije, z upoštevanjem statistične napake med 0,12 in 0,76 odstotka. Gre za prvo tovrstno raziskavo v kontinentalni Evropi, ki je omogočila oceniti razširjenost okužbe ne glede na siceršnjo politiko testiranja.
Na Islandiji, kjer so opravili največ testiranj za novi koronavirus na prebivalca na svetu, pa so opravili dvodelno študijo. Po podatkih, objavljenih v znanstveni reviji New England Journal of Medicine, so v okviru prvega dela konec januarja začeli testirati vse s simptomi okužbe, tiste, ki so se vrnili z ogroženih področjih, in tiste, ki so bili v stiku z okuženimi. Med več kot 9000 testiranimi so okužbo do konca marca ugotovili pri 13,3 odstotka.
V okviru drugega dela, ki se je začel 13. marca, pa so testirali prebivalce brez simptomov oziroma z blagimi simptomi covida-19 in niso bili v karanteni. Doslej so v okviru tega dela testirali 36.000 ljudi, kar je deset odstotkov prebivalstva, pozitivnih pa je bilo od 0,6 do 0,8 odstotka testiranih.
STA
