To stanje lahko prizadene ljudi vseh starosti, vključno z otroki in mladostniki. Medtem ko lahko nekateri primeri skolioze povzročijo le manjše estetske težave, lahko resnejši primeri povzročijo hude bolečine, težave pri dihanju in celo poškodbe notranjih organov.
Bolečine v hrbtu so nedvomno rana sodobnega, modernega načina življenja. Veljajo namreč za najpogostejše bolečinsko stanje, s katerim se najmanj enkrat v življenju sreča kar 85 % ljudi, od tega 23 % z njimi živi vsakodnevno.
Praviloma nastopijo med 35 in 55 letom starosti, vzrokov zanje pa je več. Lahko izvirajo v telesnih nesorazmerjih, mišičnih šibkostih, nezadostni telesni aktivnosti ali pa so posledica stresa, depresije, anksioznosti.
Neodvisno od nastanka sodijo med najkompleksnejše biopsihosocialne pojave, tudi zato, ker le 15 % teh uvrščamo med specifične bolečine, za katere vzroke poznamo – denimo zlom, maligno stanje, infekcija, nevrološko stanje, anatomska degeneracija. Medtem ko je 85 % nespecifičnih in razloge zanje medicinsko ni mogoče pojasniti. Za slednje štejejo spinalna stenoza, obraba fasetnih sklepov, artritis, diskus hernija in skolioza.
Kako vas v kliniki Medicofit vodijo od diagnostičnega pregleda in akutne fizioterapije do postakutne kineziologije in postkineziološkega programa si preberite v nadaljevanju.
Skolioza
Naloga hrbtenice je telesu dati oporo in mu zagotoviti pokončno držo. Sestavljena je iz 33 vretenc, razdeljenih v tri skupine (vratna, prsna, ledvena), ki so v ravni liniji postavljene vertikalno.
Poškodba lahko vretenca zamakne v levo ali desno, zaradi česar je za skoliozo značilna hrbtenica v obliki črke C, redkeje S.
Sprememba povzroči neravnovesje v ramenskem in medeničnem obroču ter vpliva na sposobnost obremenjevanja hrbtenice, biomehaniko telesa in vzorec hoje.
Obstaja več oblik skolioze, ki jih ločujemo glede na dejavnik tveganja:
- IDIOPATSKA SKOLIOZA velja za najpogostejšo oblika skolioze (prisotna v 80 % primerov). Vzrok za nastanka ni znan, čeprav obstajajo namigovanja, da naj bi izvirala v genetskih predispozicijah. Med njene podskupine sodijo infantilna (nastane do 2 leta starosti), juvenilna (pojavi se med 3 in 9 letom), adolescentna (prisotna je pri otrocih, starejših od 10 let) in odrasla skolioza (gre za progresivno obliko, ki jo povezujemo z obdobjem adolescence).
- KONGENITALNA SKOLIOZA je redka in izvira v nepravilni rasti hrbteničnega vretenca oziroma napakah, prisotnih že ob rojstvu, četudi posledice postanejo vidne šele mnogo kasneje. Zanjo so značilne pridružene bolezni, denimo mehurja, ledvic in živčnega sistema.
- NEVROMIŠIČNA SKOLIOZA nastane zaradi okvare živčnega ali mišičnega sistema in onemogoča oporo ter stabilnost hrbtenice. Pojav povezujemo z osebami z diagnozo cerebralne paralize ali spine bifide in okvaro hrbtenjače.
- DEGENERATIVNA SKOLIOZA, povezana s starostnimi procesi, zaradi katerih se sposobnost regeneracije in obnavljanja telesa precej zmanjša. Nastopi pri osebah nad 65 letom in se odraža skozi bolečine v hrbtu ali križu, mravljinčenje ter otopelostjo, ki jo je mogoče čutiti vse do prstov na nogah.
- FUNKCIONALNA SKOLIOZA z abnormalnimi krivinami. Te niso posledica prirojenih okvar, temveč porušenega mišičnega ravnovesja, pogostih enostranskih obremenitev ali neustreznega življenjskega sloga.
Skolioza, tridimenzionalna deformacija hrbtenice, je diagnosticirana kadar odklon hrbtenice presega 10° od vertikale. Pri tem je zelo pomembno, kdaj se poškodba pojavi, saj je od tega odvisna uspešnost zdravljenja oziroma zaviranje njenega napredovanja – nižja starost verjetnost za slabšanje stanja poveča.
Skolioza: pregled vzrokov in simptomov
Skolioza se najpogosteje razvije kot stranski odklon od vertikalne osi, kar se kaže v obliki rotacije vretenc in fizioloških krivin prsne ali ledvene hrbtenice.
Najopaznejši simptomi so bolečina, nagnjenost telesa v eno stran oziroma zamik ramenskega obroča in/ali roke, prsnega koša ter izstopajoča lopatica. Izvira v prirojenih napakah pri razvoju vretenc in hrbtenjače, travmi, dednih boleznih živčno-mišičnega sistema ali prirojenih, tudi kasneje razvitih napakah v vezivnem tkivu. Nadvse pogosta je pri otrocih (do dopolnjenega 16 leta starosti se pojavi pri 2–3 % otrok) in starostnikih.
Poleg simptomov in vzroka, če je tega mogoče določiti, na diagnozo skolioze vpliva stopnja odklona hrbtenice od vertikalne osi, ki narekuje tudi način zdravljenja.
| odklon | zdravljenje skolioze |
| manj kakor 10° | zdravljenje ni potrebno, hrbtenica je deklarirana kot nepoškodovana |
| med 10° in 20° | zadostuje opazovanje stanja in morebitnega poslabšanja |
| med 20° in 45° | zdravljenje poteka v obliki konservativnega pristopa ambulantne fizioterapije in individualno prilagojene terapevtske vadbe |
| več kakor 45° | zahteva se kirurški poseg |
Treba je dodati, da najvišja stopnja skolioze v primeru nezdravljenja ali neustreznega zdravljenja predstavlja resno tveganje za nastanek srčnih in pljučnih okvar.
Skolioza: načini zdravljenja
Da bi pacientu, ki se srečuje s simptomi, značilnimi za skoliozo, lahko postavili pravo diagnozo in mu na temelju te odredili ustrezno zdravljenje, v kliniki Medicofit najprej izvedemo temeljit diagnostični pregled v trajanju 60 minut.
Na njem se poslužimo anamneze bolezni, fizičnega pregleda in diagnostičnega slikanja (rentgen), medtem ko specialist ortopedije določi vzorec/tip krivine, fiziološko stanje te ter stopnjo skolioze.
Med drugim se naredi pregled anatomske pozicije hrbtenice, njenih krivin, morebitnih rotacijskih deformacij, telesne drže, ugotovi se zamik ramenskega in medeničnega obroča, izmerijo se mišična moč, sorazmerja, vzdržljivost, stopnja obremenilne kapacitete hrbtenice ter se opravijo specifični testi (Adamov test predklona).
Po pregledu v kliniki Medicofit vsakemu pacientu pripravimo individualno prilagojen rehabilitacijski program, pri čemer upoštevamo tip skolioze, starost pacienta in njegove specifike.
Prva faza zdravljenja skolioze se v kliniki Medicofit osredotoča na fizioterapijo, ki zmanjša bolečino in pospeši procese celjenja ter regeneracijo. Temelji na manualni terapiji in terapiji prožilnih točk, s katerima se doseže zmanjšanje mišične napetosti.
Naslanjamo se na LASER in TECAR terapijo, na diamagnetoterapijo ter elektroterapijo HiTOP, katerih cilj je vzpostaviti kontrolo nad bolečino in pasturalno kontrolo, izboljšati lego hrbtenice, povečati njeno obremenilno kapaciteto in mobilnost ter posledično izboljšati vzorec dihanja in funkcionalnost pljuč.
Druga faza zdravljenja skolioze se v kliniki Medicofit osredotoča na kineziologijo, ki stanje hrbtenice in telesa optimizira ter ga na daljši rok tudi ohranja. Vadba za krepitev hrbtenice in raztezna vadba povečata obremenilno kapaciteto hrbtenice ter njeno mobilnost, predvsem pa vzpostavita moč, izboljšata gibalne zmožnosti hrbtenice in okrepita njeno odpornost na morebitne nove poškodbe.
Tako pri eni kot drugi fazi zdravljenja skolioze v kliniki Medicofit poudarjamo, da sta ključna krepitev in ohranjanje pravilne drže ter mobilnosti celega telesa.
Naročite se na diagnostični pregled in z ustreznim zdravljenjem zamejite napredovanje skolioze.
Ker verjamejo v celostno zdravljenje vas v kliniki Medicofit vodijo od diagnostičnega pregeda in akutne fizioterapije do postakutne kineziologije in postkineziološkega programa.
