Smo sredi sezone kašljanja, kihanja, smrkanja in obilne porabe papirnatih robčkov, zato bomo danes preverili, kako se lahko zaščitimo.

Smo sredi sezone kašljanja, kihanja, smrkanja in obilne porabe papirnatih robčkov, zato bomo danes preverili, kako se lahko zaščitimo pred nevarnimi okužbami, ki so v tem obdobju zelo pogoste.
Zaradi velikega števila dihalnih okužb, ki se pojavljajo v zimskih mesecih, je v rabi tudi veliko izrazov za ta stanja: prehlad, gripa, nahod, pljučnica … Kako prepoznamo posamezno bolezensko stanje?
Prehlad
Navadni prehlad povzročijo virusi, ki se udomačijo v gostiteljevem organizmu. Virusi, ki povzročajo navadni prehlad, se prenašajo z dotikom, torej z dotikanjem okuženega predmeta ali z rokovanjem z okuženo osebo (ki si je pred tem nemara brisala nos ali kihnila v roke) ter nato z dotikanjem lastnih oči, nosu ali ust. Simptomi navadnega prehlada so odvisni od virusa, ki je povzročil prehlad. Kljub temu lahko posplošimo simptome in pomagamo prepoznati bolezen. Simptomi se navadno pokažejo dan ali dva po stiku z virusom, večinoma v obliki blagega občutka žarenja, srbenja ali bolečine v grlu. Iz nosu približno dva dneva teče prozorni izcedek. Po tem času postane obilnejši, bolj rumen in težji. Nos je ves čas deloma ali povsem zamašen. Gnojni izcedek in zamašen nos sčasoma, največkrat četrti ali peti dan, izzvenita. Takrat se začne kašelj, ki je sprva produktiven, sčasoma pa postaja gost, suh in neproduktiven. Občasno, a redkeje  se lahko pojavijo  tudi povečana telesna temperatura, solzenje, kihanje, slabost in glavobol. Navadni prehlad se pojavi in napreduje postopoma, okuženi pa lahko v službi ali šoli deluje skorajda normalno.
Gripa
Gripo povzroča virus influence tipa A, B ali C. Prenaša se predvsem z vdihavanjem virusnih celic iz zraka, če v bližini kiha ali kašlja okužena oseba. Virus influence tipa C je nekoliko milejši in ne povzroča epidemij, medtem ko so bili virusi tipa A v zgodovini krivci za pandemije gripe. Simptomi gripe nastopijo naglo (v nasprotju s simptomi prehlada). Bolečina v grlu in izcedek iz nosu se pojavita tako pri gripi kot pri prehladu, toda izcedek se pri gripi ne zgosti in ne postane gnojen kot pri prehladu. Čeprav se glavobol in vročina lahko pojavita tudi pri prehladu, sta pri gripi pogostejša in resnejša. Temperatura pri gripi lahko preseže 40 stopinj Celzija, kar je vsekakor več kot pri prehladu. Zaradi gripe se oseba počuti slabo, čuti močno potrebo po spanju in počivanju, poleg tega toži o hudih bolečinah v mišicah, sklepih in okolici oči. Bolne osebe veliko pogosteje izostanejo iz šole ali z dela.
Pljučnica
Pljučnica ali vnetje pljuč je vnetje različnih delov, ki skupaj sestavljajo dihalne poti. Za natančno diagnozo pljučnice je potrebno rentgensko slikanje pljuč. Neobičajno je, da sicer zdravi ljudje lahko nenadoma zbolijo za pljučnico, podobno kot se okužijo s prehladom ali gripo. Pljučnico povzročajo samo še posebno nevarni organizmi, ki prodrejo skozi gostiteljev obrambni mehanizem. Za pljučnico pravijo, da je predvsem oportunistična okužba, kar pomeni, da se pojavi kot posledica kake druge obstoječe bolezni, denimo pri osebah, ki trpijo za kako kronično boleznijo ali ob navzočnosti drugih dejavnikov tveganja (starost, jemanje imunosupresivnih zdravil, oslabljen imunski sistem, odvisnost od alkohola, omejena gibljivost, podhranjenost). Povzročitelja lahko vdihnemo, se z njim okužimo po intravenozni poti ali ga dobimo med operativnim posegom na odprtem prsnem košu. Bolnik s pljučnico navadno toži o oteženem dihanju, ki ga najpogosteje opisuje kot boleče ali pospešeno. Bolnik opazi, da se mu prsni koš med vdihom in izdihom napihuje ter vidno upada.
Prva pomoč
Kot preventiva se priporoča  izogibanje ljudem, ki kažejo znake dihalnih obolenj (npr. kašljajo, kihajo, težje dihajo), in prostorom, kjer je več ljudi, umivanje rok.
Če nas je kateri od virusov že ujel pa si lahko pomagamo z različnimi naravnimi zdravili.
Boleče grlo: ingver, žajbelj, zeliščni čaji, bonboni;
Povišana telesna temperatura: ingver, brezin čaj, čili, kurkuma;
Kašelj: okroglolista rosika, slez, črna redkev z medom, smrekovi vršički;
Zamašen nos: evkaliptus, naravna razpršila z zelišči in propolisom, razpršilo fiziološke raztopine;
 Za splošno odpornost: ameriški slamnik, ingver, črni ribez, črni bezeg, granatno jabolko, aronija. Na splošno vsa živila (sadje in zelenjava) z veliko vitaminov in mineralov.
 
Pri daljšem bolezenskem stanju vsekakor obiščimo zdravnika, sploh pa takoj, če opazimo simptome pljučnice. Svetuje se pitje veliko tekočine, toplih čajev z medom in limono, ne pozabimo pa tudi na potreben počitek.