Poklepetali smo s priznano make-up artistko Mojco Škof. “Na dolgi rok je sreča na strani pogumnih; klišejsko, a realno.”

FOTO: Rok Deželak RD2.si

V tokratni rubriki MB intervju vam predstavljamo Mojco Škof, 34-letni make-up artistko iz Dupleka. Njenim rokam so se prepustili številni znani: Alya, Ilka Štuhec, Numerologinja Karin, Natalija Verboten, Špela Štamol, Špela Grošelj, Saša Lendero, Domen Kumer, Polona Požgan, Jasmin Stavros, Maja Ferme, Jasna Kuljaj, Tanja Ribič, Jure Košir, Maruša Ferk, Alfi Nipič,… V enoletnem delovanju v Milanu pa je med drugim naličila Macy Gray.

Kaj smatrate kot svoj največji uspeh?

Hja, uspeh… Uspeh je tako posplošen, relativni izraz. V kolikor ga lahko izrazim v obliki za kar sem najbolj hvaležna, sta to na prvem mestu moja zdrava, zvedavo navihana otroka in zadovoljne iskrice v njunih očeh. Iz vidika mojega poslanstva pa si štejem v največjo čast vzpostavljeno vez in zaupanje, ki mi ga nenehno izkazujejo moje ljube dame, moji naročniki ter poslovni partnerji.

Kaj vam pomeni vaše delo?

Moje delo je pravzaprav dobesedno moje življenje, moje poslanstvo, moja bit. Je nenehno dogajanje, nenehna inspiracija; tok, ki kar teče in mu sledim z vsem, kar sem.

Prednosti in slabosti vašega poklica?

Prednost je zagotovo ta, da ni rutine, nikoli ne postane monotono, dolgočasno. Vsaka dama ali vsak projekt je zgodba zase, ki venomer izhaja iz tiste nulte začetne točke. Tudi, če gre za večdnevni projekt, pri urejanju gre vsak dan od začetka. Slabost? Večino časa ne vem, ali je vikend ali smo med tednom. Zabrisana je meja med dnevom in nočjo. Ampak to je način življenja, tega ne jemljem kot slabost, nikoli nisem. Je pa res, da se urniki nepredvidljivo spreminjajo. Okoliščine, vreme, živi faktor. Na to ne gre vplivati, to je treba vzeti v zakup. Ima pa svoj čar.

S čem se ukvarjate v prostem času?

Nadvse rada se umaknem v naravo in rišem – oči in obleke. Rada tudi pišem: misli, poezijo. Kolikor obožujem delo z ljudmi, mi po drugi strani tudi ogromno pomeni čas zase. Saj vsi vemo, da v teoriji usahlo jezero ne more polniti potočkov naprej. No, v praksi to spoznaš in, še pomembneje, začutiš, zaživiš, šele z leti. To je čas, ko se bistrijo misli in dajejo prostor novim idejam.

Kaj je vaše vodilo skozi življenje?

1. Glej s srcem, dobesedno. Vsaka oseba, prizor, stvar… Skriva v sebi lepoto. Če smo jo le voljni videti in občutiti.

2. Pohvali. Pristno. Z besedo, stiskom roke, pogledom v oči. Uf, ne gre dovolj poudariti pomembnosti tega.

3. Ko se ti najbolj mudi, se ‘dol ustavi’. Da povemo po štajersko. 🙂

FOTO: Rok Deželak RD2.si

Ali ste zadovoljni s stanjem v Mariboru?

Sem. Vsaka morebitna razpoka je le možnost (ali priložnost), da tam skozi pokukajo nove rožice. Dobesedno in v prispodobi.

Kje vidite neizkoriščen potencial v Mariboru?

Še vedno, kljub napredkom, v povezovanju. Tako tiho, pod površjem, ljudi še vedno skrbi, kdo bo komu kaj. Zato pozdravljam in izkazujem iskreno spoštovanje vsem tistim posameznikom, ki premikajo meje normalnega, pričakovanega, splošnega. Ki jih ni strah nastopiti z idejo, ki ne žanje ravno začetnega vala navdušenja, vendarle pa se jim na koncu združno ploska. Še več takih! Na dolgi rok je sreča na strani pogumnih; klišejsko, a realno. In prav tole sproža mini valove spreminjanja miselnosti, nadgradnjo le-te.

Kaj je tisto, po čemer je Maribor drugačen od drugih mest?

Maribor ima eno čudovito prednost. Je manjše mesto, kar ga nesporno krona kot domačnega. Tako so zlahka ustvarjene vezi in ponujene številne možnosti. Po drugi strani je pa dovolj velik, da v njem zmoremo ustvariti in zgraditi svoje sanje ali vsaj temelj za le-te. Predvsem govorim iz vidika ustvarjalcev.

Najlepša ulica ali predel v Mariboru?

Slomškov trg.

Kje v Mariboru najraje pijete kavo?

Na Lentu. Limonado. Totalni anti kofetar, žal.