Mariborskemu DJ-ju in voditelju Timu Urbanyi je uspel izjemen podvig. Na Valu 202 je včeraj obeležil že 500. oddajo RH 202. Z jubilejno oddajo, ki se je s petimi urami glasbe prelevila v pravi radijski "rejv",  je Tim poslušalce opomnil na korenine klubske kulture.

Z več kot 20-letnimi izkušnjami za mešalno mizo in večletnimi izkušnjami v studiu je v pogovoru z nami razmišljal o tem, zakaj se čas velikih festivalov izteka, kako digitalizacija krade mističnost plesiščem in zakaj je v dobi umetne inteligence človeški izbor glasbe pomembnejši kot kadarkoli prej.

Kaj je bistvena vloga radijske oddaje, ki predvaja elektronsko glasbo, v času, ko so sicer v ospredju 'streaming platforme'?

Vloga in poslanstvo radijske RH 202 ostajata enaka - poslušalcem predstaviti najnovejšo elektronsko glasbo in vse z njo povezano, in tukaj že od začetka na prvo mesto postavljamo domačo glasbeno produkcijo.

Radio še zmeraj doseže veliko ljudi, imamo ogromno fantastičnih poslušalcev, se pa zavedamo priljubljenosti in uporabnosti spletnih platform s pretočno glasbo in jih poskušamo tudi sami uporabljati. Ustvarjamo in osvežujemo t.i. playliste na katerih se nahaja vsa glasba, ki je bila predvajana v radijskih oddajah. 

[[image_1_article_83774]]

Kako vam v času vse večje komercializacije uspeva v oddaji ohranjati kakovost in katera so vaša merila pri izbiri glasbe, da ostanete zvesti poslanstvu oddaje?

S tem vprašanjem se pogosto srečujem. Predvsem mladi ustvarjalci me velikokrat vprašajo, kakšna so naša merila in kaj bi morali storiti, da bi njihovo skladbo predstavili na radiu. Odgovor je preprost, če zveni dobro, je dobro. Na začetku sem se nekaj časa ukvarjal s tem, kaj je primerno za naš radijski eter in kaj ne, vendar sem hitro ugotovil, da to vodi v neko selekcijo, ki bi izključevala ustvarjalce določenih žanrov, ki so mogoče manj primerni za radijski format oddaje, a kljub temu delajo dobro in si še kako zaslužijo prostor pri nas.

Oddaja ima sicer neko svojo rdečo nit in flow, vendar se ne oziramo preveč na to, če stvar zveni mainstreamovsko ali povsem alter. Nismo pa tisti format oddaje, ki bi se zgledoval po glasbenih lestvicah, raznih meritvah in zvenečih imenih. Mogoče je prav to naš recept.

500. oddajo ste obeležili tudi z "rejvom", ki je trajal pozno v noč. Je bilo to namerno, da se poslušalce opomni na 'korenine' klubske glasbe?

Veliko smo se ukvarjali s tem, kaj narediti ob tem jubileju. Pogrešamo dogodke v živo, ki smo jih nekoč pogosto prirejali ali pa smo se priključili kakšnemu in nato prenašali glasbeni program na radiu. Na koncu je padla odločitev, da 500. oddajo izpeljemo na radiu v ustaljenem formatu, se pravi 2 uri, in temu dodamo še 5 najbolj odmevnih miksov, ki smo jih gostili v preteklih enajstih letih.

Do 5. ure zjutraj smo vrteli elektroniko. Brez prekinitev. Se pa v prihahajočem letu obetajo spet gostovanja v živo in druženja s poslušalci, česar se že zelo veselim.

[[image_2_article_83774]]

Kako sami doživljate ta častitiljiv jubilej?

Zame je to res velika stvar. Ko pogledam nazaj, kaj vse je šlo čez to oddajo, kaj vse se je dogajalo in kako hitro je minilo teh 11 let na Valu 202, dobim solzne oči. Sicer si pa nikoli ne bi mislil, da bom to dočakal. Podobno kot si zdaj ne predstavljam 1000. epizode.

Lahko da bo, lahko da ne, nikoli ne veš.

Poleg tega ste že vrsto let sami aktivni na elektronski glasbeni sceni, denimo kot DJ. Katera je bila najbolj temeljna sprememba v načinu, kako ljudje doživljajo in konzumirajo elektronsko glasbo?

Od trenutka, ko sem prvič stopil za mešalko in gramofone, je minilo 23 let. Ogromno stvari se je spremenilo v tem času, predvsem način konzumiranja glasbe, kot ste omenili že prej je prihod streaming platform korenito spremenil pravila igre. Če smo nekoč morali v drugo državo po gramofonske plošče in za nakup teh porabiti ogromno denarja, da smo imeli sploh kaj za vrteti, je danes glasba dostopna vsem za par eurov mesečno in to vsakem trenutku. Sicer še zmeraj obstajajo pravi "diggerji", ki hodijo po prodajalnah s ploščami in iščejo ekskluzivne raritete, vendar to ne bo spremenilo trendov in načina življenja večine.

Tehnologija je prinesla veliko dobrega, a je hkrati tudi marsikaj odnesla. Sam nisem eden tistih nostalgikov, ki gleda nazaj in joče za preteklostjo, všeč mi je, da se stvari razvijajo in da imamo izbiro. Je pa pri nas velik problem, da imamo majhno tržišče in da določeni projekti po vzoru tujih težko preživijo. S tem imam v mislih tako glasbene ustvarjalce kot prizorišča in dogodke.

Kako se je delo DJ-a v zadnjem času spremenilo? Kakšni so obiskovalci?

[[image_3_article_83774]]

Potencialnih obiskovalcev dogodkov z elektronsko glasbo je neprimerno več, vendar večji del teh ni tako profiliranih, kot so bili včasih. Danes ista skupina ljudi obiskuje dogodke različnih glasbenih žanrov in to posledično vpliva tudi na DJ-e. Prav nič nenavadnega ni, da pride skupina ljudi na nek dogodek, kjer se vrti recimo house glasba, plačajo vstopnino in potem cel večer prepričujejo nastopajočega naj vrti nek drug žanr. Techno, recimo. Se je pa v zadnjih letih ustvarilo kar nekaj kolektivov, ki delajo zelo dobro in imajo tudi zvesto publiko.

Slovenija je, kar se tiče elektronske glasbe, verjetno relativno majhen trg. Kaj bi lahko prevzela iz tujine in obratno, da bi se ta trg razširil?

Trg je majhen, tukaj nimamo kaj narediti. Prepričan sem, da bi pripomoglo, če bi imeli več močnih imen, ki bi delovali v tujini in s tem dvigovali tudi prepoznavnost Slovenije. Več takšnih, kot so Umek, Brina Knauss, Gramatik ipd. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na organizatorje dogodkov ter klube, ki so ključnega pomena za ohranjanje zdrave scene.

Večina ljudi se ne zaveda, kako težko je sploh začeti in obstati. Stroški organizacije dogodkov so se v pokoronskem času povzpeli v nebo. Tukaj ni nobene garancije za uspeh, sponzorjev je vse manj in na koncu se vsaka še tako dobra zgodba žal konča. 

Kako se je produkcija elektronske glasbe razvijala v zadnjem desetletju? Ali sodobna tehnologija in dostopnost orodij omogočata večjo raznolikost in eksperimentiranje z zvokom, ali ravno obratno?

Trenutno ves svet spoznava moč umetne inteligence in orodij, ki so nam na voljo. Glasbena produkcija tukaj ni nobena izjema, ravno nasprotno, veliko uveljavljenih imen je že skočilo na ta vlak in menim, da je to šele začetek. Zagotovo ta orodja omogočajo marsikaj, tudi večjo raznolikost in možnosti za eksperimentiranje, vendar to še ne pomeni, da bomo zaradi tega slišali več še ne slišanega. Včasih nas to, da imamo na voljo več stvari, prej omejuje, kot pa da bi iz tega ustvarili nekaj novega in bili inovativni.

[[image_4_article_83774]]

Če pogledate v prihodnost, kako vidite razvoj elektronske glasbe? Bo poudarek na velikih festivalih, ali se vračamo k manjšim, bolj butičnim in podzemnim dogodkom?

Nekako se mi zdi, da se časi velikih festivalov s spektakularno produkcijo iztekajo. Ljudje se zadnje čase raje zadržujejo na bolj butičnih in intimnih dogodkih, kar je meni osebno zelo všeč. Kot sem že prej omenil, stroški velikih produkcij po vzoru tujine so šli v nebo in pri nas temu ne moremo slediti, imamo pa možnost ustvariti več mikro scen, ki lahko delujejo zelo uspešno. Ena zelo lepih zgodb pri nas, ki sicer sploh ni več mikro, je festival Butik.

Elektronska glasba je vedno temeljila na skupnosti. Menite, da je ta občutek skupnosti in pripadnosti danes enako močan, kot je bil pred 10 ali 20 leti, ali ga je digitalizacija nekoliko 'pokvarila'?

Ja in ne. Danes je elektronska scena veliko bolj razvejana, kot je bila nekoč in ta pripadna publika se porazgubi po manjših dogodkih. Digitalizacija je zagotovo vplivala na to, že samo povezanost preko telefonov in socialnih omrežij lahko vpliva na moment privatnosti in navsezadnje tudi mističnosti.

Včasih nisi vedel kaj točno te čaka na določenem dogodku, šel si in si se imel fajn, danes gledamo fotografije in posnetke na socialnih omrežjih in si že vnaprej ustvarimo sliko, kakšno je stanje.