Kaj je tisto, kar vas je po vseh teh letih in izkušnjah ohranilo v techno glasbi?
Pred dobrima dvema desetletjema sem prvič stopil v našo takrat kultno Pekarno in tam spoznal techno kulturo – občutek, da smo vsi enaki na plesišču, brez razlik, me je v trenutku osvojil. Ta energija in skupnost sta se mi vtisnili pod kožo. V letih za tem sem seveda raziskoval tudi druge žanre: tech-house, house, deep house in, ne boste verjeli, izdal sem celo pop skladbo.
Kot producent rad ustvarjam različno glasbo, ker me ta širina znanja bogati. A prav techno, njegov hipnotični groove, industrijska estetika in iskren, nekompromisen izraz, je moja prva in prava ljubezen. Na techno danes gledam z velikim spoštovanjem in se mu obračam z več zrelosti in znanja: razumem zvok, dramaturgijo seta in kaj res premakne publiko. Vse poti so me v bistvu pripeljale tja, kjer se počutim najbolj doma – k techno glasbi.
Kaj je bil ključni trenutek ali misel, ki je pretehtala, da ste se odločili nadaljevati na še višji ravni?
Prelomnica je prišla med covidom. Klubi so se zaprli, festivali utihnili – zame in za sceno so bili to kar temni časi. Takrat sem si jasno rekel: če nadaljujem, moram narediti nekaj svežega – z unikatnim zvokom in jasnim EL SAM podpisom. Bil sem naveličan “istega” sounda na eventih. Želel sem, da moji seti zvenijo drugače, prepoznavno. V lockdownu sem zato začel delati produkcijo izključno za svoje nastope – komade, ki jih publika sliši samo v živo, ko nastopam. To mi je dalo svobodo in motivacijo.
V bistvu je bilo “nekaj dobrega v slabem”: kriza covida me je prisilila, da sem definiral svoj sound – s fokusom na originalnost, ekskluzivo.
V zadnjih letih ste ustvarili več kot 60 pesmi, kako kljub vsemu ohranjate kreativno svežino pri tako ogromnem opusu in kako bi opisali ta svoj 'prepoznaven zvok', ki ste ga razvijali?
Ja, res je – za svoj projekt/album SIMPLY EL SAM sem sproduciral več kot 60 pesmi in zdaj, ko jih poslušam nazaj, so nekateri komadi stari že pet let, zato moram včasih pošteno pobrskati po možganih, da se spomnim posameznega komada. Res zanimiva izkušnja.
Kako ohranjam kreativnost in svežino? To je za vsakega glasbenika težko vprašanje, hkrati pa je zelo preprosto. ŽIVLJENJE je odgovor. Če živiš življenje skozi glasbo, postanejo te stvari zelo enostavne. Pri meni se dobesedno vidi – ko pogledam seznam naslovov vseh 60+ pesmi in ko jih sedaj poslušam – v kakšnem stanju sem bil takrat ko sem komad produciral.
Vedeti moramo, da je ta projekt nastajal pet let. Življenje – sreča, žalost, jeza, veselje, ljubezen. Vse to ti kot glasbeniku / producentu daje kreativnost. Večina današnjih DJ-jev se zanaša na trenutne hite, vi pa prihajate na sceno s setom lastne, še neslišane produkcije.
Kako takšen pristop spremeni dinamiko med vami in publiko?
[[image_1_article_84658]]
Prihajam s povsem svojim zvokom, ki mu pravim “EL SAM Sound”. Veliko srečo sem imel, da sem kot začetnik, kot mlad DJ, pogosto vrtel cel večer. Moji začetki segaji v leto 2000 takrat sem bil rezident v diskotekah in klubih, kjer sem se moral naučiti brati ljudi: kaj želijo v danem trenutku, kateri komad potrebuje plesišče. To izpili občutek, ko preprosto veš, kateri komad kdaj zavrteti, da doseže svoj maksimum in popolnoma prevzame publiko.
Te izkušnje sem prenesel v ta projekt – danes intuitivno vem, kaj, kdaj in kako zatresti plesišče. Vsa produkcija je namerno zelo dinamična: včasih malce spustim, nato ponovno dvignem energijo. Tako nastane pravo techno popotovanje, kjer ekskluzivni, komadi ustvarijo posebno vez med mano in publiko. Ko se ta vez vzpostavi, se zgodi tista magija. Kolegi DJ-ji bodo razumeli.
Izdajali ste za razne glasbene gigante, kot je denimo Universal Music. Kako se izkušnja dela za velike svetovne založbe razlikuje od tega intimnega, petletnega procesa ustvarjanja projekta, ki je nastajal v "izolaciji"?
Zelo – v “izolaciji” si popolnoma prepuščen sebi in svojim občutkom, zato lahko do konca izraziš sebe in raziskuješ, definiraš svoj zvok. Dejansko ponovno najdeš pravo kreativno svobodo. Pri velikih založbah, kot je Universal, Sony pa ti včasih prišepnejo, kaj je “prav” in kaj ne – kar je razumljivo, saj so del velikega sistema, ki hrani mnogo ljudi. Je pa sodelovanje z njimi izjemno poučno: ogromno se naučiš o glasbenem poslu, procesih in avtorskih pravicah, sploh pri priredbah, remixih.
Sam sem na primer pred leti naredil uradni remix kultnega Magnificovega komada “Giv mi mani”. Pesem je kasneje uradno izšla tudi na vinilu v Italiji pri založbi Netswork Records in, če se prav spomnim, je bila razprodana v 14 dneh.
Zdaj, ko je produkcija končana in ste pripravljeni na javno predstavitev, kakšne so ambicije projekta za prihajajoče leto?
Zdaj, ko je produkcija zaključena in sem pripravljen na javno predstavitev, čutim metuljčke v trebuhu. Seveda sem srečen, čeprav tak projekt nikoli ni dokončno končan – za nastope moraš ves čas ustvarjati nove komade. Zelo sem zadovoljen, kako trenutno vse zveni. Ožji prijatelji vedo, koliko mi ta projekt pomeni, in kolikokrat so me spraševali: “A je že konec?” Jaz pa vedno: “Ne še… še malo,” ker nikoli nisem povsem zadovoljen in vedno lovim ta nek perfekcionizem. Zdaj je pred mano promocija projekta.
Konec januarja snemamo video-set, z njegovo objavo pa bo moj album/projekt SIMPLY EL SAM uradno dostopen vsem, lahko ga bodo slišali in videli na mojem Youtube kanalu in seveda na vseh mojih socialnih omrežjih.
Ambicija za prihodnje leto? Čim pogosteje nastopati po klubih, open-air dogodkih in festivalih in tako projekt predstavljati v živo, kontinuirano producirati novo glasbo ter čim več ljudi popeljati na svoje techno popotovanje.
