Hladno pivo je pozvalo bobnarja Marka Soršaka Sokija in številne druge pevce z Balkana, da združijo moči. Pesem vpliva upanje in motivira, da zdržimo, ker bo vse minilo. Uči nas, da ne smemo jemati stvari za samoumevne, saj se lahko vse, kar imamo danes, že jutri razblini.

Hrvaška zasedba Hladno pivo je izdala pesem, ki vliva upanje in motivira, da zdržimo, ker bo vse minilo. Uči nas, da ne smemo jemati stvari za samoumevne, saj se lahko vse kar imamo danes, že jutri razblini. Ob tem se je član Mile Kekin odločil posneti pesem in narediti video na daljavo.

Na vabilo Mileta Kekina se je odzval tudi Mariborčan Marko Soršak Soki, ki je povedal, da se glasbeniki v času karantene neverjetno veliko slišijo, tako preko telefona kot preko video klicev. »In tako je tudi prispel klic  iz sosednjega Zagreba. Poklical je naš dobri prijatelj Mile Kekin iz Hladnega Piva, ki me je povabil v zanimivo sodelovanje. Poslal je pesem z zanimivim sporočilom in želel je slišati tudi od mene, da bo vse enkrat dobro in  da bo vse enkrat mimo. In ker v to nadvse verjamem, sem mu z veseljem posnel nekaj gradiva,« pove Soki.

»Na radiju govorijo, da naj ne zapuščamo domov zaradi korone, a da naj gremo ven zaradi potresa. Sosedni hiši se je zrušila streha.  Na srečo ni nihče nastradal.«

»Na srečo ni nihče nastradal«

Vse se je začelo 29. marca, ko nas je zgodaj zjutraj okoli 6.30 ure iz spanja prebudil močan potres. Center Zagreba, kjer živi Kekin, je najbolj nastradal. Ob tem je povedal: »V pižami čakamo v avtomobilu jaz, žena in otroka. In nimam pojma kaj čakamo. Morda, da režiser zakriči, da je kader posnet. Na radiju govorijo, da naj ne zapuščamo domov zaradi korone, a da naj gremo ven zaradi potresa. Sosedni hiši se je zrušila streha.  Na srečo ni nihče nastradal. Sosedje stojijo zmedeni in premraženi na mrazu, nežno naletava sneg.  Žena mi pravi, da gremo kamorkoli, samo da gremo.«

»Nekaj mi manjka. Ne! Nekdo mi manjka. Manjkajo mi ljudje. Manjka mi cel kup glasov, ki bi me prepričali, da je ta refren resničen.«

Le noč prej je napisal pesem o neokusni šali časa v katerem živijo. Takrat ga je, kot pove, morila le korona. Po tem, ko se vrnejo v stanovanje, pokličejo prijatelja, ki ponudita prazno hišo na vasi. Spakirajo se in odidejo, na vasi pa se odloči dokončati pesem. »Nekaj mi manjka. Ne! Nekdo mi manjka. Manjkajo mi ljudje. Manjka mi cel kup glasov, ki bi me prepričali, da je ta refren resničen,« doda ob tem.

»Vse to bo enkrat minilo«

»Kličem vse, ki jih poznam, da mi posnamejo ta refren na mobitel. Najprej soseda Shemsa 69 iz zasedbe Brkovi,  pa Eda Majku, Sašo iz TBF, starega prijatelja Goluba iz Goblina, Dubiozo, Šarana iz Štuka, Amiro Medunjanin  katere ne poznam, se mi pa zdi zelo ok, pokličem Gibonnija, znanstvenika Igorja Rudana, katerega velik  oboževalec sem, kličem Zorana Šprajca, Sokija iz Elvis Jackson, Ramba Amadeusa, Ivanko Mazurkijević  in Mrleta iz Let 3, Remi iz Elemental, Vojka V in seveda pokličem tudi moje fante iz Piva in prav  vsi pristanejo na to, da mi ponovijo tisto, kar res moramo slišati in to je, da bo vse to enkrat minilo,« še doda ob koncu.