Zaton kultnih festivalov

Enodnevni festival Piše se leto je nastal pred več kot tridesetimi leti v sodelovanju Študentske organizacije, SK Branika in PRO MUSIC. Prireditev je bila takrat namenjena predvsem dijakom in študentom, ki so na tak način proslavili začetek poletja. Od začetka delovanja in do leta 2012 se je na prireditvi zbralo več kot 165.000 obiskovalcev, od tega največ leta 1999, ko so jih našteli kar 15.000. Od leta 2014 pa se je ta kultni rock festival spremenil v navadni nastop v sklopu Festivala Lent. Piše se leto je torej danes nekaj čisto drugega, saj se skupaj s pestro izbiro raznih koncertov in dogodkov pravzaprav bojuje za svoje mesto in obiskovalce znotraj kratkega festivala. Seveda pa zaradi tega novega načina izvedbe tudi ne privablja več svoje ciljne skupine, kot je bila navada. Pogled v samo zgodovino “Štajerske čage” razkrije, da so se skozi leta na njihovem odru zvrstili praktično vsi pomembnejši rock izvajalci iz Slovenije in območja nekdanje Jugoslavije. Seveda pa so poleg vseh zvezdnikov dali priložnost tudi mlajšim glasbenim skupinam, ki so se na tak način uveljavile pred domačo publiko. Dejstvo je, da je bilo Piše se leto ena izmed tistih prireditev, ki je v naš konec privabila prebivalce iz celotne Slovenije.

Vesela jesen ali Festival narečnih popevk je bil v Mariboru prvič organiziran že leta 1962, zadnja izvedba pa je bila leta 2011. Tematika festivalskih skladb je bila večinoma povezana z bolj tradicionalnim življenjem in s poklici, ki so izginjali iz našega vsakdana. Seveda pa ni manjkalo pesmi, ki so častile trgatev in vinsko kapljico. Na festivalu so se predstavile danes številne zimzelene popevke, nastop pa je takrat pomenil odskočno desko za številna (danes znana) imena zabavne glasbe. Med njimi so denimo Lidija Kodrič, Nace Junkar, Jože Kobler, Ivo Mojzer, Janko Ropret, Karli Arhar, Vinko Šimek, Oto Pesner, Lado Leskovar, Bor Gostiša, Braco Koren, Edvin Fliser, Ivo Mojzer, Alenka Pinterič, Tomaž Domicelj, in legendarni Alfi Nipič. Med mlajšo generacijo je na festivalu zapel tudi Domen Kumer. Medtem, ko se starejši občani Maribora spomnijo predvsem popevk, se pa mlajša generacija verjetno spomni svetlikajočih se vrtiljakov, sladkorne pene in pokovke, v kateri so neizmerno uživali. Zakaj se je torej naš najstarejši glasbeni festival nehal izvajati?

"Spomnimo se teh dni, jesenskih, ko smo imeli sejem Vesela jesen, popevko Vesela jesen. Zdaj pa tega ni več nič. Ob petkih in sobotah je mesto praktično prazno. Navade ljudi so postale, še posebej po koroni povsem drugačne,” nam je povedal Stojan Auer.

Zaton družabnih dogodkov

Koncert Radio City prijateljem je eden izmed tistih, ki je pod Pohorje tradicionalno vsako leto privabil množice. Leta 2014, na primer, so tako na Snežnem stadionu pozdravili kar 20.000 obiskovalcev, ki so bili navdušeni nad raznoliko izbiro glasbenih izvajalcev. Šlo je torej za največji koncert v Sloveniji. “Za odpoved koncerta je več razlogov, ampak med najpomembnejšimi je ta, da je pač treba priznati, da se je koncept izpel. Vsaka stvar ima svojo življenjsko dobo in tako tudi koncert Radio City prijateljem. To ne pomeni, da nikoli več ne bomo naredili nobenega koncerta, ampak točno takega in s takim razlogom pa več ne,” je pred leti za naš medij pojasnil dejal Bor Greiner.

Med kultne mariborske dogodke pa zagotovo spada tudi Večerov piknik, ki že več kot 50 let drži tradicijo. Žal pa je obiskanost in navdušenje okrog septembrskega druženja v zadnjih letih drastično upadlo.

Foto: gneča na poti do piknika 1982, Facebook

Zaton nočnega življenja

Poleg vseh festivalov, ki smo jih prej omenili pa je zadnjih letih bilo tudi ogromno klubov in diskotek, ki so za vedno zaprle svoja vrata. Zdi se, da je največji problem organizacije dogodkov v Mariboru denar. Finančni izziv je velik, še posebej, ko so visoki stroški, honorarji izvajalcev in dajatve. Zdi se, da vstopnine niso dovolj, da bi pokrile vse stroške, kar pa organizatorje postavlja pred ogromni riziko. “Stroški organizacije posameznega dogodka so astronomski. Od honorarjev skupin do vseh teh spremljevalnih služb, kot so varnostniki, reševalci, v končni fazi tudi smeti, vse nanese na tako cifro, da organizator enostavno, če želi pokrit dogodek in nekaj zaslužit, kar je verjetno cilj, mora narediti zelo visoke vstopnine. Vstopnine so šle iz 2019 za več kot 60 odstotkov gor. Kupna moč mislim, da je na Štajerskem ostala enaka, medtem ko so vstopnine zdaj zelo drage,” nam je zaupal Miroslav Sarkičevič, direktor Štuka.

Diskoteka Yucatan v Šentilju se je prvič odprla 31. avgusta 1996. V Yucatanu je bilo na začetku več plesišč, ki so bila tematsko različna. Sprva so nudili dve različni ponudbi glasbe, sčasoma, ko je rasla tudi popularnost diskoteke, so sceno razširili na štiri različne ponudbe glasbe. Tako so obiskovalci lahko izbirali med house, latino, disco in Yugo ter slovensko popularno in rock glasbo. V 90. je zato štela med najbolj popularne slovenske diskoteke z ogromno ponudbo. Žal pa je v decembru 2005 za vedno zaprla svoja vrata. Ponovna otvoritev leta 2017 pa kljub izredno dobri ideji žal ni porodila sadov uspeha.

Med bolj priljubljenimi klubi v Mariboru je bil zadnja leta zagotovo tudi Wetrinsky, ki je svoja vrata zaprl pred več kot enim letom. "Konec meseca oktobra smo najemodajalcu poslali odpoved pogodbe, o čemer smo razmišljali že dlje časa. Razlogov za to je več. Vse se je začelo, ko nam je bil odvzet privilegij prirejanja elektronskih dogodkov v večjih skupnih prostorih, ki kot prostor za prireditve služijo vsem uporabnikom stavbe. Ob koncu prejšnjega meseca nam je upravitelj zaradi neuradne pritožbe soseda glede motenja javnega reda in miru v času enega izmed dogodkov poslal opomin pred odpovedjo pogodbe. Ker ne želimo povzročati problemov in delovati v prostorih, kjer nismo zaželjeni, smo pogodbo odpovedali," so takrat zapisali v objavi na svojem Facebook profilu. Dodali pa so tudi, da si želijo mesta, ki živi in mladim nekaj ponuja. 

Seveda pa je na množično zapiranje vplivala tudi pandemija Covid-19. Med klube, ki jih je najbolj prizadela spada tudi Jazz Club Satchmo. Satchmo je bil dejansko kultni klub mesta Maribor, saj se je otvoril zdaj že daljnega leta 1993. V svoji skoraj 30-letni karieri  je na odru gostil mnoga znana imena, ki so privabljala tako turiste kot tudi domačine. V zadnjih letih pred zaprtjem pa je ostajal v središču pozornosti predvsem zaradi "Panike", ki je privabljala predvsem mlade. Žal pa so nekdanje nabito polne prostore zdaj spremenili v skladišče, kar kaže na to, da ponovne otvoritve ne bomo dočakali.

Omeniti je potrebno tudi konstantno menjavanje klubov v prostorih Mariboxa (oziroma bivšega Koloseja). Med prvimi in najdlje obstoječimi je bil Klub Plusminus, kasneje se je tam pojavil Feniks caffe and lounge bar, ki je prirejal razne dogodke, trenutno pa je v teh prostorih klub Klub. Njegov razvoj in dogajanje zaenkrat še z upanjem spremljamo. Vprašanje je torej, kaj je krivo za to, da se niti eden od omenjenih klubov ni obdržal. Je kriva lokacija ali enostavno ni dovolj zanimanja?

Med zadnjimi se je letošnjem letu zaprl tudi latino club Fuego, ki ga je marsikdo označil kot najbolj vroč klub v mestu. Fuego je v centru Maribora nemoteno deloval več kot 10 let. Potolkla ga ni niti pandemija Covid-19. Teorij, zakaj se je zaprl, je ogromno. Izstopa pa ta, da enostavno ni bilo dovolj obiskovalcev, zaradi skrajšanega delovnega časa, ki ga je uvedla Mestna občina Maribor. Namesto normalnega obratovanja do štirih zjutraj so bili namreč primorani vrata zapreti že ob dveh, ko je bila v njihovih prostorih največja gneča. Tudi oni so se poslovili preko družabnega omrežja Facebook.

Poleg finančnih težav, ki so v večini krive za razna zapiranja, so nas organizatorji opozorili tudi na prenasičenost trga z dogodki, kar vodi do razpršenosti občinstva. Z več kot petnajstimi koncerti iste zvrsti v okolici, je težko pričakovati, da bodo vse dvorane napolnjene. Med pogovori pridemo do skupnega mnenja – kvantiteto bi morala zamenjati kvaliteta. Tudi pri tej točki pa ne smemo zanemariti finančnega vidika. To je poudaril tudi Mitja Špes, ki je med drugim organizator zelo priljubljenega Street Food Marketa in Operne noči. “Se pa verjetno kdo tudi odloča med dogodki. Če ima 3-4 možnosti, ki so plačljive, se bo mogoče raje udeležil kakšnega brezplačnega dogodka.”

Luč upanja

Ne smemo pa zanemariti dejstva, da se v zadnjih letih pojavilo tudi ogromno novih dogodkov in klubov. Tako se je (nedolgo nazaj) ponovno odprl Klub KMŠ, ki se sedaj imenuje Klub LUX, v prostorih nekdanjih Plusminusa je nastal klub Klub, razni dogodki pa so se začeli odvijati tudi v Luftu in drugih lokalih po Mariboru. 

Kljub temu, da se Maribor v tem trenutku mogoče sooča s številnimi izzivi na področju organizacije dogodkov, pa naši organizatorji vendarle ostajajo optimistični. Iščejo nove načine, kako oživeti mesto, spreminjajo strategije, upoštevajo potrebo po infrastrukturi in se trudijo ohranjati našo bogato kulturno dediščino. Kljub konkurenci drugih mest in spremenjenim navadam mlajšega občinstva ostaja upanje, da se bo mariborska glasbena scena vrnila v svoj nekdanji sijaj. Auer je med drugim poudaril: “Jaz bi si želel, da bi ljudje prišli. Da bi Maribor bil spet to, kar je bil nekoč.”