Ob svetovnem dnevu vegetarijanstva se nam tako ponovno poraja vprašanje, kakšen je odnos ljudi do vegetarijanstva.

Vegetarijanstvo je način življenja, ki sicer zajema široko paleto nazorov, vsem pa je skupno ogibanje izdelkov živalskega izvora, še posebej mesa. Poznamo več vrst vegetarijanskih diet, od tistih manj radikalnih, pa vse do tistih, kjer se posamezniki izogibajo praktično vsem izdelkom, ki bi imeli kakršenkoli živalski izvor. Izraz vegetarijanstvo in vegetarijanec izvira iz latinske besede vegus, kar v prevodu pomeni čil, oziroma zdrav, sestavili pa so ga ustanovitelji prvega združenja vegetarijancev leta 1847 v britanskem pristaniškem mestu Ramsgate. Čeprav je torej prvoten termin za »nemesojedce« tesno povezan s pojmom zdravja, nekateri posamezniki zavzemajo stališče, da je izogib mesa zdravju škodljiv.

Trend vs. zdrav način življenja

Na seznamu vegetarijancev najdemo številna imena svetovne zgodovine, kot so Platon, Sokrat, Hitler, tudi nekdanji slovenski predsednik Janez Drnovšek se je v svojem jedilniku izogibal mesa. Prav zaradi pogostega pojava vegetarijanstva med znanimi imeni se marsikdo odloči za drastičen izogib mesa. Vprašanje je, ali je ta tudi smotrn. Robert Pal, strokovnjak za prehrano in presnovo, pravi, da je vegetarijanska prehrana sicer zdrava, vendar od posameznika terja disciplino, ključen pa je tudi genetski faktor. Pri odločenih osebah namreč njihova fizionomija terja večjo mero določenih hranil, torej več sestavin živalskega in manj rastlinskega izvora. Pomembna sestavina je tudi železo. Telo namreč težje absorbira železo iz rastlinskih živil v primerjavi z živalskimi, zato lahko odsotnost mesa vodi v anemičnost. Ključni za izkoristek železa v hrani so tako vitaminI A, B2 in C, zato bi morali vegetarijanci uživati veliko sadja in zelenjave. Posebno pazljivost terja tudi veganstvo, saj je še posebej pomemben vnos vitaminov B12 in B6, ki ju sicer poleg mesa vsejedci zaužijejo z mlekom in jajci.

Vegetarijanska prehrana je sicer zdrava, vendar od posameznika terja disciplino, ključen pa je tudi genetski faktor. Pri odločenih osebah namreč njihova fizionomija terja večjo mero določenih hranil, torej več sestavin živalskega in manj rastlinskega izvora.

Ob dnevu vegetarijanstva 1. oktobra se nam tako samodejno poraja vprašanje, kakšni so vzgibi za odrekanje mesa in živalskih izdelkov. Živinoreja, ki je med najbolj perečimi onesnaževalci okolja, je vse do danes presegla svoje omejitve in v duhu kapitalizma optimizirala izkoristke največkrat za ceno pomanjkanja humanega odnosa do živali. Nizka cena hrane običajno pomeni visoko ceno za okolje, velikokrat pa predvsem sestavine živalskega izvora, nasičene z antibiotiki in genetsko spremenjenimi organizmi. Vegetarijanstvo se tako pojavlja kot odgovoren način življenja, ki je prijazen do živali in obenem zajema skrb za okolje, hkrati pa mora biti odgovoren način življenja tudi do posameznika samega, ki se za tak korak odloča.