V trgovskem centru City je v drugem nadstropju trgovina in igralnica namiznih iger s kartami, ki nosi nenavadno ime Karakondžula.

V trgovskem centru City je v drugem nadstropju trgovina in igralnica namiznih iger s kartami, ki nosi nenavadno ime Karakondžula.

KDO JE KARAKONDŽULA?

Ime je dobila po nočnem demonu, ki je znan v ljudskem verovanju v Bolgariji, Makedoniji in Srbiji in je znana po tem, da se rada igra. Namreč, pojavlja se v podobi starke z velikimi nohti in železnimi zobmi ter pogosto z rogovi. Karakondžula je najbolj nevarna v nekrščenih dnevih. To so tisti dnevi od Jezusovega rojstva pa do njegovega krsta (po pravoslavnem koledarju je to nekako od 7. do 18. januarja). Pojavi se po zahodu sonca. Ponoči jaha človeka po vasi, pijanca napade s hrbta in ga zvali v jarek, zjutraj pa mu povzroči glavobol. Ženske nadleguje na drugačen način. Ali jim razpraska obraz z nohti ali pa jih spotakne in skotali po hribu. Možno je, da se prilepi na človeka in ga nevidno spremlja. Napadeni niti ne ve, da je njegovo telo gostitelj demona. Sicer jo prežene prvo jutranje petelinje petje.

 KAKO SO NASTALE KARTE?

Karte bi naj izvirale iz prvega papirnatega denarja, ki so ga uvedli na Kitajskem v devetem stoletju. Ta denar je bil razdeljen na 4 velikostne enote. Stare kitajske igralne karte imajo narisana znamenja bambusa in kovancev (krogov).

Navadne evropske igralne karte, kot jih poznamo danes, večinoma izvirajo iz druge polovice štirinajstega in začetka petnajstega stoletja. Najstarejši zapis o kartah izvira iz Španije iz leta 1371. V Evropo so prišle preko arabskih Mavrov iz Španije in s križarji preko muslimanskih Mamelukov iz Egipta. Ti pa so karte po svileni poti prinesli iz Kitajske. Njihovi kompleti kart so vsebovali 52 kart. Sestavljene so iz štirih znamenj – palica, kovanec, meč in čaša. Vsako znamenje ima 13 kart, deset jih je z znamenji, tri pa pri­kazujejo slike kralja, podkralja in vicekralja. Tudi španske karte imajo enaka znamenja, le slike figur so drugačne, prikazujejo kralja, plemiča in služabnika (rey, caballo, soto).

Sodoben komplet kart je prav tako sestavljen iz štirih različnih simbolov. Vsak simbol ima 13 kart. Vsak simbol ima številke od 1(A=as) do 10 in tri like: fant (J=jack), dama (Q=queen), kralj (K=king).

Kot posebna, dodatna karta, je tukaj joker (džoker, džoli), ki je prišel v komplet šele v de­vet­najstem stoletju. Prvi so ga pričeli uporabljati igralci v Ameriki v ZDA. Liki, simboli na kartah so različni, kar je odvisno od dežele iz katere izvirajo:

  • francoski: križ, srce, kara, pik (club, heart, diamond, spade) – vsak simbol ima tri karte s figurami in deset igralnih kart.
  • nemški: kraguljček, srce, list, želod (schelle, herz, laub, eichel) – vsak simbol ima tri karte s figurami (same moške figure), enico (as) in igralne karte od deset navzdol do sedem.
  • latinski (mameluški): gorjača, čaša, kovanec, meč (bastoni, coppe, denari, spade) – vsak simbol ima tri karte s figurami, ostale karte so od ena (as) do 7, 9 ali tudi do 10.
  • švicarski: želod, vrtnica, ščit, kraguljček (eichel, rose, schilte, schelle) – vsak simbol ima tri karte s figurami, trak, as, ostale karte so od devet navzdol do šest, včasih samo devetka in tudi navzdol do tri.

FRANCOSKE IGRALNE KARTE

Sestavljajo jih simboli ­– rdeča srce ♥ in kara ♦ ter črna križ ♣ in pik ♠.

Znake so uvedli francoski izdelovalci kart v drugi polovici petnajstega stoletja (1480). Uspeli so, ker so bili simboli enostavni in dobro prepoznavni. Bilo jih je lažje natisniti in so bile zato karte cenejše. V deželah, kjer uporabljajo druge družine kart, so karte s temi simboli znane kot “francoske karte”.

Francoske karte, ki se uporabljajo v standardnem mednarodnem kompletu kart, temeljijo na angleškem dizajnu. Ta je bil redno v uporabi v Rouenu v Franciji. Komplet sestavlja 52 kart s štirimi simboli, vsak simbol ima 13 kart: as(1), kralj (K=king), dama (Q-queen), fant (J=jack), 10, 9, 8, 7, 6, 5, 4, 3, 2. As je sicer številka 1, vendar je v vogalu karte označen z A. V različnih sodobnih igrah s temi kartami asa vedno postavijo nad kralja. Ta komplet kart je najbolj razširjena različica po vsem svetu. A največja zasluga gre dvema igrama: whistu iz devetnajstega stoletja in bridžu iz dvajsetega stoletja. Slednji je prerasel gostilniške okvirje in je danes igra z lastnim svetovnim prvenstvom in ga uvrščajo med miselne igre.

Vsakemu kompletu sta priloženi dve dodatni karti, ki ju imenujemo joker (džoker, džoli, ipd.). Ti dve karti se uporabljata različno pri različnih igrah. So tudi igre, kjer ju sploh ne potrebujemo. Jokerja sta običajno v črni ali rdeči barvi, ali eden obarvan, drugi le črno-bel, pa tudi v dveh različnih oblikah. Jokerja so uvedli Američani sredi devetnajstega stoletja kot najvišjo karto ali aduta v eno izmed verzij igre euchre. Uporablja se tudi v nekaterih različicah pokra. Zašel je še v remi, kjer z njim nadomestimo poljubno karto pod določenimi pravili. Kasneje so nastale različne druge igre s kartami, kjer so avtorji uporabili jokerja na različne načine (500, 100, Bid Whist, Spades, Zheng Shangyou, Zwickern, Karusele, itd.)

S kartami ne igramo samo namiznih iger

Karte, ja danes je to resen posel. Ne, nisem mislil raznih turnirjev za bridge ali državnega tekmovanja v taroku. Govora je o trgovanju s kartami. Ob klasičnih kartah se danes pojavljajo nove namizne igre s kartami, na primer Magic, Yu-Gi-Oh, Pokemon, Weiss-Schwarz, itn. Kartice formata 63 x 88 mm (2.5 by 3.5 inches) dosegajo neverjetne cene. Založniki iger kar naprej izdajajo nove in nove kartice, ki jih označujejo z navadne, redke, zelo redke, ultra redke, itd. Njihova naklada je vedno manjša in s tem se tudi zelo poveča cena posamezne karte. Ob tem posebne cene dosegajo med zbiralci še drugi predmeti, ki so povezani s kartami.

 

Cene prikazanih izredno redkih in dragocenih kart:

Pokemon Umbreon 500$, War Craft Spectral Tiger 1.600$, Yu-Gi-Oh Blood Mefist 2.000$ in Magic Proposal 50.000$ (bila bi naj samo ena takšna karta).

Magic Proposal je dosegla takšno ceno predvsem zaradi zanimive zgodbe, ki je povezana z izdajo te igralne karte. To karto si je iznajditelj igre Magic Richard Garfield izmislil za posebno priložnost. Oktobra 1993 je zaprosil oblikovalca igre Davea Howella (aka Snarke), da zanj oblikuje posebno karto. Richard je načrtoval, da zaprosi za roko svoje dekle Lily Wu, ki je prav tako kot on navdušena igralka igre, ki si jo je zamislil. Tako si je zamilil, da bi v kupček kart (deck) zamešal to karto, ko bi igral naslednjo partijo z njo. Pri oblikovanju je pomagal še ilustrator Quinton Hoover, ki je pripravil ilustracijo, kjer Richard kleči pred Lily v renesančno oblikovanih oblačilih.

 

Howell je na podlagi ilustracije pripravil karto. Dodal je ustrezne simbole in besedilo, oz. pravilo, ki določa, kakšno potezo omogoča ta izigrana karta. Naredil bi naj devet kart, od teh sta bili dve z zamaknjeno sliko. Nato je naredil še drugo varianto teh kart z različnim motivom, ki bi jih naj odtisnil v štirih primerkih.

Kot je dejal Richard, je v igralni kupček zamešal le eno karto, ko je odigral »usodno« igro s svojo drago. V prvih treh igrah karte ni mogel odigrati. V četrti igri pa mu je bila sreča naklonjena. Sredi igre je Lily predlagala, da naj igro preda, saj je bila kot odličen preizkuševalec igre prepričana, da ne more odigrati nobene karte s katero bi lahko igro zmagovalno zaključil. A takoj nato je bila v njegovem kupčku na vrsti njegova posebna karta: Proposal **** – Sorcery (zaroka-čarovnija), ki je določala pravilo: »Richardu je dovoljeno, da Lily zaprosi, da se poroči z njim. Če to sprejmeta oba igralca, potem oba zmagata. Zmešajta vse izigrane karte, obe knjižnici in oba pokopališča v enoten kupček.« (Originalno besedilo: Allows Richard to propose marriage to Lily. If the proposal is accepted both players win; mix the cards in play, both libraries and both graveyards as a shared deck.)

Lily je presenečena sprejela njegovo zaroko. Menda je skupaj zmešan kupček kart še vedno nedotaknjen in spravljen v posebni škatlici za karte. Preostale Proposal karte so bile razdeljene med člane družine, po eno sta prejela še Dave Howell in Quinton Hoover. Slednjo je nekdo ukradel, ko je bil Hoover na turneji po Japonski in ni znano kje se nahaja. Vendar je prav ta ukradena karta bila omenjena in je na internetu pripravljen ustrezen opis. Cena, ki je navedena je le informativna cena na raznih borzah z igralnimi kartami in še ni bilo nikoli prodana. Richard in Lily sta tudi zaprosila, da naj nihče od obdarovancev ne objavi motiva s karte, ker je to njuna osebna zadeva. Tako je prikaz te karte še danes samo približek motiva na dejanski karti.

 

Pripravil Andrej Ivanuša