Ljubljanski teden mode (LJFW) je dogodek, ki vsako leto znova navdušuje modne entuziaste iz Slovenije in širše okolice. Na tej prestižni prireditvi se je letos ponovno predstavila mariborska modna oblikovalka Tanja Uvera, ki je s svojo edinstveno kolekcijo osupnila občinstvo. Z njo smo se pogovarjali o njenih začetkih in občutkih po letošnjem tednu mode.

Kdaj ste se začeli zanimati za modo?

Od vedno se s tem ukvarjam. Moja babica je bila šivilja in takrat, ko sem bila pri njej na počitnicah, mi je ona malo pokazala kako se šiva. Potem sem si želela iti na srednjo oblikovno pa so doma nasprotovali. Skratka nisem šla na srednjo oblikovno, ampak sem potem modo študirala, enostavno, ker sem si želela. Skratka vedno sem to delala. Zaključno modno revijo v 4. letniku smo imeli celo v Rogu, v tej dvorani, tako da mi je zdaj prav obudilo spomine. Že takrat sem pletenine delala. Zaradi tega sem tudi prvo službo dobila v Pletilnem studiu Draž v Ljubljani. Po diplomi pa sem se preselila z možem v Maribor in sem tukaj začela čisto od začetka.

Kako ste prišli do tega, da ste začeli predstavljati na LJFW?

Se mi zdi, da je to en tak izziv za oblikovalca. Jaz na primer delam unikatne pletenine po meri in je fino enkrat ali dvakrat na leto narediti eno kolekcijo, da si daš malo duška in eksperimentiraš z novimi kroji in barvami. Da sprostiš domišljijo in osvežiš svojo ponudbo. Zato sem šla. Da me malo prisili v nekaj novega. Saj tudi sicer si z mojimi strankami vedno nekaj novega izmišljujem, ampak tukaj je pa res en tak push za mene in mislim, da tudi za druge oblikovalce. To je potem recimo en mesec in pol nekega takega adrenalina, ustvarjalnega, ki nam paše.

Kakšni so bili občutki po letošnjem nastopu?

Jaz sem bila na vrsti v ponedeljek. Zdaj smo bili v novem prostoru, v Rogu, ki še ni čisto končan, tako da smo bili še na takem surovem delu, ki so ga uredili samo za Fashion Week. Smo pa otvorili, Rog smo preverili, vse dela, čez en mesec bo pa uradna otvoritev. Smo pa itak vajeni teh improvizacij, tako da ni bilo nobenega problema. Super je bilo. Organizacija je bila fenomenalna, moram pohvaliti ekipo. Tudi v zaodrju je super lepo in gladko teklo, kljub temu, da je bila res gneča. Ko se vse to dogaja je kar divje, ampak smo vse zvozili, ker je super ekipa. To je v bistvu zdaj že 14. edicija LJFW in so ljudje že prav navajeni. Eni kar čakajo, da pridejo pogledati kaj je novega v slovenski modi. Dvorana je bila polna, veliko ljudi je prišlo.”

Foto: Tanja Uvera

Foto: Tanja Uvera

Foto: Tanja Uvera

Foto: Tanja Uvera

Foto: Tanja Uvera

Foto: Tanja Uvera

Foto: Tanja Uvera

Foto: Tanja Uvera

Kje ste dobili inspiracijo za kolekcijo?

Na morju sem začela ugotavljati kaj bi rada naredila. Tam sem poslušala predvsem to staro rock glasbo, kot nekoč. Pa ta politika trenutno mi je šla zelo na živce, ker se res spreminja iz dneva v dan in se je v meni enostavno ustvaril en tak najstniški upor. Imam tudi dve hčerki – uporniški najstnici, da me je prav povleklo v to “Kaj se gredo zdaj vsi?”. Ta politika, te vojne, meje, nihče ne zna povedati kaj je prav in kaj ni, da se je nekako s to kolekcijo vsul iz mene ta upor. Koga briga, saj je vsak lahko to, kar hoče biti seveda pod pogojem, da smo prijazni en do drugega. Bodimo to kar smo in spoštujmo to, kar so drugi. V to kolekcijo sem dala čisto vse, kaj sem kadarkoli rada delala. Enega outfita pa na koncu sploh nisem dodala, ker je bil res preveč radikalen. Potem pa sem si pri sebi rekla “okej, zdaj sem se sprostila, zdaj pa dajmo naredit še kose, ki jih lahko ljudje tudi nosijo”, se je pošalila Uvera.

“Poln kufer ‘mam vsega”

Modna pista z živo glasbo

Uvera nam je zaupala, da je že dolgo razmišljala, kako bi lahko v svojo predstavitev kolekcije vključila še živo glasbo. Sama se tega ni nikoli lotila, je pa letos prejela nepričakovani klic, ki je popolnoma spremenil potek njenih priprav na teden mode.

Foto: Tanja Uvera

V sredini kolekcije me je poklical Emkej, ki si je vedno želel nastopati na Fashion Weeku. Meni pa se je tudi prejšnja leta zdelo, da bi rada vključila živo glasbo. Potem pa pride on in me vpraša, če bi sodelovala in sem si samo mislila, da verjetno nihče ne bi mogel bolj pasati v to kolekcijo kot nekdo, ki pove direktno kaj mu je všeč in kaj ne. Za višnjo na vrh torte me je pa v soboto, ko smo imeli pomerjanja, poiskal gospod Mihelič in mi povedal, da ima zame enega manekena, fanta iz Inštituta Zlata Pentljica, otroci z rakom. Temu fantu so morali zaradi raka sarkoma amputirati nogo, da je preživel in ima zdaj protezo. Smo pa imeli že prejšnji teden predstavitev modelov na Zagrebškem tednu mode – vsak po en model in sem jaz dala enega udarnega, ki je v bistvu unisex, ampak sem vanj oblekla moškega. Bilo je krilo in pulover, tak res punkerski outfit, ki ga je na koncu ta fant z veseljem oblekel. A je lahko še boljša oseba za mojo kolekcijo, ki se imenuje “Beautiful people”? Ta fant, Jan, pa se je postavil na pisto in res profesionalno izvedel vse tako kot mora.

Trajnostni aspekt tedna mode

Zraven že omenjene avtentičnosti, sprejemanja samega sebe ter osvobajanja od družbenih pričakovanj pa je bila rdeča nit letošnjega Fashion Weeka trajnost. Le-ta je v zadnjih letih med modnimi navdušenci vse bolj pomembna.

To se mi že drugače zdi zelo fino delati, tako, da je bilo takoj odkljukano. Mislim, da se večinoma slovenski oblikovalci trudimo, oziroma bi rekla, da imamo v krvi, da si želimo delati trajnostno. Da lahko ponudimo našim Slovencem lokalno modo. Je pa seveda ta tema zdaj zelo razširjena. Tekstilna industrija je vseeno druga na svetu in res onesnažuje naš planet. Jaz zelo stremim k temu, da so oblačila takšna, da se jih lahko večkrat nosi. Ne nekaj kar imaš en večer in potem leži v omari. Res se potrudim, da je kos človeku pisan na kožo. Da lahko stvar nosiš, nosiš in ko že nekaj manjka prineseš na servis in to skupaj uredimo, da lahko spet nosiš. Tako, da sem v bistvu zelo trajnostno naravnana od vsega začetka ustvarjanja oblek.

Všeč mi je, če ima vsak neko “supermanovo oblačilo”. To je tisti kos, ki ga lahko vedno oblečeš, ko pogledaš v omaro in ne veš kaj bi.

Tanja Uvera ostaja v Mariboru

Na vprašanje o prihodnosti nam je povedala, da je zadovoljna s svojim delom v Mariboru in, da se ji nič ne mudi zapustiti to okolje. Ostaja osredotočena na ustvarjanje unikatnih oblačil za svoje stranke. Kljub temu pa je vedno odprta za priložnosti, ki bi se lahko še pojavile.