Štiri komade je še šlo. Štiri. Okej, pet. Potem več ni šlo. Da bi sedeli? Na U ljubav vjere nemam? Ne. Ni teorije. Ne na takem koncertu. Ne na tak večer. Ne v takem letu. Na tako nabitem Rotovškem trgu na Večerovem odru. Ne ti ljudje. Mogoče bo kdo rekel, da je Gibonni stalnica. Na Festivalu Lent gotovo ne.

Komaj četrti nastop. In predvsem prvi po »sto letih suše in tuge«, kakor je rekel Gibonni. Čisto paf. Čisto navdušen. Čisto radosten. Ker je Maribor premagal korono 25. junija 2021, kakor je rekel takoj na začetku koncerta.

Samo še bolj Gibonni

Gibonni je že nazadnje, leta 2019, ko je nastopil na prav tako nabitem, a mnogo večjem Trgu Leona Štuklja, povedal, da še pomni čase, ko je v Šentilj na koncert prišlo trideset ljudi. In kelnar. Na koncert, ki so ga promovirali kot »novi Jasmin Stavros«. Zdaj je pa vidno, Gibonni je samo še bolj Gibonni. Če je to sploh možno. Gibonni je pripravil pregleden, skrben, energičen koncert. Poln čustev. Sploh dekleta, oblečena tako slavnostno, da so fotoreporterji imeli lahko svojo mini modno revijo, so znala na pamet vse.

Zvok je bil morda res nastavljen do skrajnih limitov, bučalo in ječalo je, ampak slišala se je vsaka nota, vsak vložek in vsak dodatek. Kot solza čisto. Ker slišati je bilo res marsikaj.

Zvok je bil morda res nastavljen do skrajnih limitov, bučalo in ječalo je, ampak slišala se je vsaka nota, vsak vložek in vsak dodatek. Kot solza čisto. Ker slišati je bilo res marsikaj. Gibonni je imel ob sebi na odru, če smo prešteli prav, kar enajsterico. Ja, enajst ljudi. Pihalno sekcijo, briljantnega violinista, sijajno back vokalistko, ni da ni. Pa mu niti to ni bilo dovolj. Je med koncertom šel kar med ljudi. Padali so nepozabni selfieji, objemi, Gibonni na stolu, prepeva…

Nova nenormalnost!

Ni čudno, da so še oni na obeh zunanjih straneh ograje, ki niso prišli do vstopnic, ki so takoj pošle, prav tako tistih 50 dodatnih na dan koncerta, zdržali do konca. Ja, pred vrati glavnega vhoda na Glavnem trgu. Še tam je bila vrsta.

In ko se je kaj sprostilo, je bil tak vik in krik dekleta, ki je končno lahko, nekje globoko na polovici koncerta, stekla proti odru. Pa tam iz strani Slomškovega trga. Kdor je lahko, je prisluhnil.

Večer, ko ti za šankom prepoteni, a nasmejani natakar reče: »Danes je bilo na polovici špila bolj noro kot lani na najboljši večer.«

Koncert, ko so dame splezale na korita, sedeže, fante. Da bi mahale, pele, uživale. Kako to ljudje pojejo, Libar, Oprosti, Mirakul, Ne odustajem, Cesarica… Večer, ko ti za šankom prepoteni, a nasmejani natakar reče: »Danes je bilo na polovici špila bolj noro kot lani na najboljši večer.« Ja, tak večer je bil. Kdor je bil, ne bo pozabil. To ni nova normalnost. To je bila nova nenormalnost. V najboljšem smislu. Ja, Gibonni še zna. Ljudje pa tudi.

 

Kaj je Gibonni igral?

Onako od oka

Sve ću preživit

Mirakul

Kiša

Sreća

U ljubav vjere nemam

Judi, zviri i beštimje

Nisi više moja bol

Tempera

Libar

Lažu fotografije

Cesarica

Ne odustajem + 2 duše

Oprosti

Zlatne godine

Ovo mi je škola

Posoljeni zrak

Činim pravu stvar