V pustnem duhu so se z izvirno masko zelo potrudili v Čajnici Čajek, saj se je celotna čajnica, od osebja do zadnjega prtička, prelevila v gostiče Pri Reneju iz kultne serije Alo, Alo!

Se še spomnite legendarne angleške humoristične serije Allo, Allo? Za tiste, ki topo zrete v ekran in vam ni jasno, o čem je govora, vam lahko pomagamo z nekaj namigi. René Artois, lastnik točilnice “Pri Renéju”, ki se je med drugo svetovno vojno nahajala nekje v Franciji, je imel ženo Edith, ki je goste strašansko rada zabavala s svojim petjem, čeprav je imela grozen glas in posluh. Rene je na skrivaj rad gledal za privlačno črnolaso natakarico Yvette Carte-Blanche, česar pa Edith seveda ni vedela. Redni gosti gostišča so bili tudi nacisti, ki niso imeli pojma, da vso zaposleno osebje gostišča predstavlja del upornikov proti nemškemu okupatorju.

Med neljubimi nemškimi gosti so v gostišče zahajali recimo gestapovec Her Otto Flick, pretirano strog in tog mladenič z očali, poženščen poročnik Hubert Gruber, general Erich von Klinkerhoffen in da seveda ne pozabimo privlačne blondinke Helge Geerhart, ki je po starem nemškem običaju vselej nosila dve kiti, krožno speti na zatilju. Če vam slednja imena še vedno niso prižgala lučke v kaosu spominov vseh serij, ki ste jih kdaj gledali, pa naj omenimo še znano karikirano in s težkim francoskim naglasom obogateno frazo “I shall say dis only wance” (to bom povedala le enkrat), ki jo je vsak dan znova izrekla francoska aktivistka v boju proti okupatorju Michelle Dubois. Morda pa se boste spomnili policaja, ki ga zaradi čudaškega naglasa nihče ni razumel in je vsak jutranji prihod v kavarno naznanil z “Gut mounin”, kar bi lahko v prevodu pomenilo tudi “dobro stokanje”.

Čajek ali Pri Renéju?

Pa preidimo k bistvu: v pustnem času se je vsa Čajnica Čajek na Slovenski ulici prelevila v gostilno Pri Renéju, z osebjem vred. Šli so celo tako daleč, da so v duhu kultne gostilne spremenili mizne prte, na mize postavili staromodne svečnike s svečami in zidove prekrili s slikami, kakršne so imeli v gostišču iz legendarne serije. “Ideja se je porodila v kolektivu, da pa je izvedba tako uspela, nam je v glavnem pomagal prijatelj in naš čajniški stalni gost Bernard Šiško (Grafični studio Grafiti) z opremo lokala in kostumi,” je za naš osrednji mariborski portal sporočila Julija Šram, pomočnica vodje čajnice.

Nekateri predlagali, naj tako kar ostane, drugi spraševali, če ima lokal novo vodstvo

Dejstvo je, da nekateri serije niso videli, bodisi so za to premladi ali pa pač niso “filmski tip”, zato se ne bi čudili, če bi gostje čajnice sicer opazili, da je nekaj drugače, a sprememb ne bi znali pripisati omenjeni komični seriji. Pa vendar so gostje v glavnem takoj “zaštekali”, v kaj se je čajnica prelevila v pustnem času. “Ni bilo gosta, ki ni bil navdušen. Nekateri so celo predlagali, naj tako kar ostane. Všeč jim je bila francoska glasba iz tega obdobja, kostumi osebja, predvsem pa prijetno in veselo vzdušje. Dobrodošlica gostom je bila izključno v francoščini, pa še kakšna dodatna beseda se je našla, dokler je pač šlo,” še sporočajo iz Čajeka. Med gosti pa je bilo nekaj izjem, ki so ob vstopu v lokal nejeverno obstali in pričeli spraševati, ali ima lokal nemara drugo vodstvo, saj to “ni več Čajek”.

V like serije našemljeni celo gostje

A preobrazba lokala in osebja se ni ustavila le pri teh, saj so bili z rednimi gosti čajnice prav tako dogovorjeni, da se tudi sami našemijo v like serije Allo, Allo! “Naše osebje je bilo v celoti prepoznavno, smo pa omogočili tudi gostom, da so se našemili v ostale like iz serije in smo tako tvorili celoto. To pustno rajanje je delovno trajalo od pustne sobote do pustnega torka. Vzdušje v lokalu je bilo vse dni prijetno.”

Za primerjavo prilagamo odsek originalne serije.