V trgovskem centru City se v drugem nadstropju nahaja trgovina z namiznimi igrami, knjigarnica, delavnica in igralnica Karakondžula. Vsak od teh štirih delov stavi na kreativnost in domišljijo.  Najprej naj pojasnim, kaj je Karakondžula. To je demonica. Prav ste prebrali, to je demon v ženski podobi. Znana je po tem, da se strašno rada igra. Seveda je pri tem nerodna. Recimo, pijanca zvrne v jarek ali pa povzroči, da ga zjutraj boli glava. Tako so organizatorji fantazijskega prostora, kjer ustvarjajo in se igrajo s fantazijskimi liki ter demoni, dali temu primerno ime.

Poseben del predstavlja knjigarnica, kjer je mogoče kupiti fantazijske in znanstveno fantastične knjige. Tudi slovenskih avtorjev in tako je to knjigarnica, kjer je mogoče kupiti knjige, ki jih ni mogoče nikjer drugje.

Zakaj prav tovrstna literatura? Dejstvo je, da v Sloveniji prevladuje mnenje, da je takšna literatura nekaj podobnega pravljicam in zato primerna za otroke. A ne bo držalo. Slovenski avtor Bojan Ekselenski v svoji epski fantazijski sagi uporablja prostaški jezik, njegovi junaki se zapijajo in zakajajo. Seveda pa je mnoga tovrstna literatura polna nasilja. Vzemimo samo G. R. R. Martina in njegov svet iz Igre prestolov. Je to za male otroke ali šolarje?

Avtor fantazijske pripovedi razpolaga z edinstveno svobodo. Svobodo, da si zamisli zanimive, zabavne, pretresljive in nove podobe sveta, pripetljaje in dogodivščine, ki zdaleč presegajo poznano. Puščajo nam svobodo, da postavljamo vsemogoča vprašanja, nato pa se skozi pripoved s skrbnimi koraki postopoma približamo odgovoru. Fantastika je nekakšen peskovnik domišljije.

Knjigarnica Karakondžula se predstavlja z nekaj pomembnimi knjigami, ki so jih napisali slovenski avtorji. Vse predstavljene knjige so na voljo. Lahko jih prelistate in se odločite za nakup.

Najprej je potrebno izpostaviti Bojana Ekselenskega, pisatelja iz Celja. Je tudi predsednik Celjskega literarnega društva in urednik edine slovenske revije za fantazijo Supernova. Njegov veliki fantazijski ep je Vitezi in Čarovniki. Projekt Vitezi in Čarovniki je verjetno največji slovenski literarni projekt.

Obsega ogromno časovno obdobje, saj sežejo od začetkov zahodne civilizacije v Antiki, do nič kaj obetajoče znanstveno fantastične prihodnosti. Soočajo se zgodovina Drugotnosti, ki postreže z veličastnimi bitkami z vitezi, čarovniki, zmaji, različnimi pošastmi in drugimi pravljičnimi bitji, na eni strani in s politično srhljivko ter družbeno dramo v našem svetu bodočnosti na drugi strani.

Ob glavnih knjigah Votlina skrivnosti, Vzpon indigo otrok in Indigo novi svet, so bile že napisane in izdane spremne zgodbe Vzpon Elejle, Padec Svetih, Somrak Drugotnosti. V pripravi so še spremna zgodba Evangelij iz Languedoca ter preostali dve knjigi iz sage Vladavina indigo otrok in Konec vladavine.

Naslednje predstavljam zbirko Zvezdni prah, ki jo izdaja Društvo avtorjev spekulativnih umetnosti Zvezdni prah. Te knjige predstavljajo zbirke zgodb, ki so jih napisali domači pisatelji. Nekateri med njimi so znani avtorji (Vid Pečjak,Miha Mazzini, Edo Rodošek), potem avtorji srednje generacije (Andrej Ivanuša, Bojan Ekselenski, Tanja Mencin, Marko Vitas, Danila Žorž, Tatjana Malec) in mlajši (Miha Pleskovič, Nejc Kavka, Uroš Potočnik, Oneya B. Rajšel, Primož Jenko, Majda Arhnauer Subašič, Tamara Zaner, Lili Resnik, Špela Cvajnar, Gašper Kokot) z več kot 25 zanimivimi zgodbami. V Vsaki zbirki Zvezdni prah je na koncu objavljen po en avtor iz ne-angleško govornega področja, ki prav tako kot domači avtorji, težko pridejo do prevodov v druge jezike. Iz Belgije je to Frank Roger, iz Avstrije pa Nina Horvath.

Knjiga Na robu sveta pa je zbirka 22 zgodb enega avtorja Andreja Ivanuše. Pet od teh je bilo objavljeno še v reviji Življenje in tehnika. Ena zgodba – Na konici grajskega stolpa – pa je bila proglašena za najboljšo fantazijsko zgodbo v letu 2011 na festivalu fantazije SI.CON 2012 v Celju.