Švica, zibelka prve Evrovizije leta 1957, letos ponovno gosti ta priljubljeni glasbeni dogodek. V Baslu se bo prihodnji teden na 69. izvedbi festivala zbralo 37 državnih predstavnikov. Med največjimi temami tokratne Evrovizije ostaja prisotnost Izraela, ki znova vzbuja razburjenje. Po kratki odsotnosti se v tekmovanje vrača Črna gora, medtem ko Moldavije prvič po svojem debiju leta 2005 letos ne bo.

Na stavnicah se za zmago borita Švedska in Avstrija, Sloveniji ne kaže dobro

Tudi letos je že pred samim dogodkom veliko zanimanja usmerjenega tudi v spletne stavnice. Te trenutno največ možnosti za zmago napovedujejo Švedski, ki jo letos s pesmijo Bara bada bastu zastopa glasbena zasedba KAJ, s pesmijo Wasted Love ji sledi avstrijski predstavnik JJ.

Stavnice na spletni strani Eurovision World slovenskemu predstavniku trenutno ne napovedujejo vstopa v finalni večer; od desetih razpoložljivih mest se Klemen Slakonja te dni uvršča na 12. mesto. Za njim sta Islandija in Portugalska, na povsem zadnjem mestu je hrvaški predstavnik Marko Bošnjak.

Predizbora v torek in četrtek, finale v soboto

Tudi letošnje tekmovanje bo, kot so gledalci vajeni od leta 2008, sestavljeno iz dveh predizborov in finala, skupno pa se bo letos pomerilo 37 držav. V prvem predizboru, v torek, 13. maja, se bo predstavilo 15 držav, dva dni pozneje, v četrtek, pa še 16 držav. Tako kot lani bodo tudi letos med vsakim predizborom nastopile tri države, ki so že avtomatsko uvrščene v finale.

Poleg tako imenovanih velikih pet, kamor spadajo Francija, Italija, Nemčija, Španija in Velika Britanija, je letos neposredno v finalu tudi gostiteljica Švica, ki ji je lani zmago s pesmijo The Code pripel Nemo. V prvem predizboru se bodo predstavile Italija, Španija in Švica, v drugem pa Francija, Nemčija in Velika Britanija.

Slovenija tretja v prvem preizboru

V prvem predizboru, v katerem bo kot tretji Slovenijo s pesmijo How Much Time Do We Have Left zastopal Klemen Slakonja, se bodo po po vrstnem redu predstavile države: Islandija, Poljska, Slovenija, Estonija, Ukrajina, Švedska, Portugalska, Norveška, Belgija, Azerbajdžan, San Marino, Albanija, Nizozemska, Hrvaška in Ciper. Nastopili bodo tudi predstavniki Švedske, Velike Britanije in Nemčije.

Drugi predizbor bo gostil 16 držav, med njimi Črno goro, ki se vrača po dveh letih, pa tudi Izrael, ki je letos v središču številnih polemik. V tej skupini bodo še Avstralija, Irska, Latvija, Armenija, Avstrija, Grčija, Litva, Malta, Gruzija, Danska, Češka, Luksemburg, Srbija in Finska. V obeh predizborih bo o napredovanju odločalo izključno občinstvo.

V velikem finalu, ki bo na sporedu v soboto, 17. maja, ob 21. uri, bodo zmagovalno pesem izbirale strokovne komisije iz vseh 37 sodelujočih držav ter gledalci s telefonskim glasovanjem. Tudi letos bo to razmerje enakovredno, skupni seštevek pa bo določil zmagovalca Pesmi Evrovizije 2025.

Poseben nastop z močnim simbolnim pomenom

Klemen Slakonja bo tudi na evrovizijskem odru nastopil obrnjen na glavo, kar je postal zaščitni znak njegovega nastopa že na Emi. Evropska radiodifuzna zveza mu je ta drzen element dovolila, saj se nanj intenzivno pripravlja. Na odru se mu bo pridružila tudi njegova partnerka Mojca Fatur, ki je bila navdih za pesem in je zdaj del odrske zgodbe.

Klemen je sicer minule mesece izkoristil za promocijo pesmi in obiskal več predevrovizijskih koncertov v tujini. Mudil se je v Amsterdamu, Londonu in Madridu, celotno izkušnjo pa je opisal kot "zelo dobrodošlo".

Novo pravilo, ki razburja

V minulih letih so tako nastopajoči kot obiskovalci festival izkoristili tudi za opozarjanje na aktualno politično dogajanje. EBU, ki vsako leto znova poudarja, da je Evrovizija zgolj glasbeni festival, je tako letos uvedel novo pravilo, ki nastopajočim dovoljuje zgolj uporabo zastave države, ki jo predstavljajo. To med drugim pomeni, da nastopajoči ne bodo smeli uporabljati mavričnih zastav, s katerimi so v preteklosti večkrat izkazovali podporo LGBTQ+ skupnosti.

Pravila glede rabe zastav v občinstvu so precej bolj ohlapna; dovoljene so vse zastave, ki so v skladu s švicarsko zakonodajo, med drugim lahko občinstvo v dvorano prinese tudi palestinske zastave, ki so bile sicer lani prepovedane.

Polemike okoli Izraela zasenčile Evrovizijo

Tako kot lani pa tudi letos udeležba Izraela na tekmovanju dviga veliko prahu. V minulih dneh je več kot 70 nekdanjih tekmovalcev Evrovizije EBU pozvalo, naj izraelsko javno radiotelevizijo Kan izloči iz tekmovanja. Med podpisniki je tudi glasbenica Zala Kralj, ki je na Evroviziji nastopila leta 2019, pridružili so se ji tudi člani skupine LPS, ki so Slovenijo na Evroviziji zastopali leta 2022. Kot so glasbeniki zapisali v pozivu, omenjena televizija "sodeluje pri izraelskem genocidu nad Palestinci v Gazi".

Podobne pozive so izrazili tudi številni evropski poslanci, med njimi Matjaž Nemec, Irena Joveva in Vladimir Prebilič. Kljub temu bo Izrael v drugem predizboru zastopala Juval Rafael, ki je preživela napad na festival Nova oktobra 2023.

EBU je leta 2022 po začetku ruske invazije na Ukrajino Rusijo izključil iz tekmovanje, ruski radioteleviziji VGTRK in Channel One pa sta ob tem napovedali, da bosta začasno ustavili svoje članstvo v EBU. V letih, ki so sledila, se Rusija ni udeležila tekmovanja za Pesem Evrovizije, vsa leta pa je tekmovala Ukrajina, ki je leta 2022 celo zmagala. Letos bo ukrajinske barve s pesmijo Bird of Pray zastopala ukrajinska glasbena zasedba Ziferblat.

STA