Suzana in Julija, mama in hči, sta osupljiv plesni duet, ki se je s pritiskom na zlati gumb uvrstil neposredno v polfinale šova Slovenija ima talent. Julija je na avdiciji štela šele dobrih osem let in plesa nima le v krvi, temveč očitno tudi v genih.
Ples je Suzanina stalnica
Suzana se je s plesom srečala že v osnovni šoli. Takrat članica plesne skupine Nero, se je kalila je v jazz baletu in s plesom odnos začasno prekinila le v času študija v Ljubljani. »Nekak se v tistem času nisem našla, da bi kar začela v neki plesni šoli, v Mariboru smo bili namreč zelo domačni,« komentira svoj premor od plesa.
Po študiju se je vrnila v Maribor in ponovno stopila na plesni parket: »Ni bilo enostavno, zlasti ker je šlo vse bolj v smeri modern zvrsti. Telo je namreč popolnoma drugače postavljeno. »Vztrajala sem in vztrajam še danes. Ni mi žal, k plesu pa me dodatno spodbuja še hči. To zame predstavlja dodatno strast in večji cilj.«
Res hitro obvlada nove stvari, sama pa se vsega ne lotim, sploh kar se tiče hrbtenice in prepogibanja, kajti zavedam se, da učenje premetov in salt pri mojih letih ni najboljša ideja.
Suzana pri plesni šoli Pingi tudi poučuje ples in Julija je ena izmed njenih učenk: »Julija je v veliki meri »kriva«, da plešem, se še učim in potem nove stvari pokažem Juliji ter ostalim tečajnikom. Včasih ona uči mene. Res hitro obvlada nove stvari, sama pa se vsega ne lotim, sploh kar se tiče hrbtenice in prepogibanja, kajti zavedam se, da učenje premetov in salt pri mojih letih ni najboljša ideja,« vzajemno učenje opiše Suzana.
Najstrožji kritik in oboževalka
»Ko smo bili mi otroci, je bil ples nekaj čisto drugega. Od takrat je šla naprej tehnologija in ples in vse ostalo. Otroci danes k sreči dobijo bistveno več znanja, kot smo ga mi takrat,« o plesnem napredku pove Suzana, ki je tudi plesna pedagoginja.
Julija jo v hitrosti učenja prekaša, omeni ponosna mama, je njen najstrožji kritik z ostrim očesom in hkrati največja oboževalka. Četrtošolka Julija medtem razmišlja o karieri plesalke in pravnice in njen največji zgled je mama, ki spretno krmari med tema poslanstvoma. O sožitju med njima pa Suzana pove, da ni forsirano, da se je pač zgodilo.
Suzana in Julija sta močno povezani, foto: Osebni rhiv.
Za ples je zainteresiran tudi njen trinajstletni sin, ki pa prisega na hiphop. Mama pove, da je njegov adut to, da v plesu uživa, da pa je prizanesljiv do korakov in včasih raje zapleše po svoje.
Zdravju daje prednost pred ekonomijo
Mama in hči sta zelo povezani, svojo temeljno nalogo pa Suzana vidi v tem, da Juliji nudi oporo in vodstvo. »Moja naloga je, da popazim na hčerko, z leti namreč dajem prednost zdravju pred ekonomijo. Gre za to, da se raje izogneva izvedbi določenih elementom in gibov, ki lahko čez čas vodijo v poškodbe.”
Na treninge gleda kot na naložbo v zdravo prihodnost: »Vedno poskusim narediti zdrav trening. Nisem zdravnik, nisem kirurg, nisem fizioterapevt. Poznam svoje omejitve in učim se od drugih. Kolegico fizioterapevtko velikokrat vprašam, kako se ji zdi določena vaja, ki mi ne zgleda najbolj »zdrava«. Julija trenira tudi ritmiko pri ŠK favorit. Ritmika pozna ekstreme, zato je še toliko bolj pomembno, da se telo krepi še na druge načine. Sicer pa ritmika in ples, zame odlična formula za to, da postaneš še boljši.”
Prigovarjali so jima, naj se preizkusita pred kamerami
Suzana in Julija sta se šova udeležili zaradi zunanje pobude. »Sama sem bila absolutno proti, potem pa sem na neki točki vprašala Julijo, kaj misli ona. Rekla je, mami jaz bi šla, samo malo mi bo nerodno,« pove Suzana.
No, te treme ni bilo videti na nobenem izmed njunih nastopov, sta pa krivi, da je marsikdo zajokal ali ob navijanju izgubil glas.
»Julija je zame nesporno ogromen talent. Poučevanje mi da vpogled, kaj otroci pri tej starosti obvladajo in kako hitro do znanja pridejo. Ona vse posrka in se zelo hitro nauči, seveda je zasluga njena volja in trdo delo, da pride do cilja. Če kake stvari ne obvlada takoj, jo je treba prav opomniti, da je to popolnoma običajno.«
Julija sploh ni vedela kaj je zlati gumb
Odziv publike ju je lepo presenetil: »Najbolj presenečena sem bila nad odzivom na prvo točko. Plesali sva na neznano glasbo, ni bilo nobene zgodbe. Potem, ko sva dobro speljali polfinalno točko, saj vemo, da lahko gre vedno kaj narobe, kljub vajam, sem bila presrečna. Tisti trenutek mi je bilo vseeno, ali prideva naprej. Smo pa nastopajoči ves čas trepetali, da nas ne bi presenetil covid, ki bi nam preprečil naš nastop, na katerega smo se pripravljali.”
O zmagi nikoli nista razmišljali, pove Suzana: »Juliji sem povedala, da zmagali ne bova, važno nama je, da imava zgodbo, izkušnjo, da imava nekaj za v spominsko knjigo.«
Vedno rečem, ful sem zadovoljna, boljše se ne bi moglo iziti. Ni bilo negativizma, ni bilo obsojanja, ker sva se pojavili na talentih, res sem hvaležna, da so naju tako lepo sprejeli. Res sva dočakali najboljši razplet, veste, z zmago prideta tudi privoščljivost in negativizem. Nanj nisem imuna, še manj pa komaj devetletni otok.
Z vprašanjem, ali sta zadovoljni, se dnevno srečujeta: »Vedno rečem, ful sem zadovoljna, boljše se ne bi moglo iziti. Ni bilo negativizma, ni bilo obsojanja, ker sva se pojavili na talentih, res sem hvaležna, da so naju tako lepo sprejeli. Res sva dočakali najboljši razplet, veste, z zmago prideta tudi privoščljivost in negativizem. Nanj nisem imuna, še manj pa komaj devetletni otok.«
Vsak od nas ima svojo zgodbo
Zgodbo Suzane in predvsem Julije, so hoteli objaviti tudi na spletni strani šole, ki jo Julija obiskuje: »Najprej sem vprašala, če objavljajo tudi uspehe ostalih otrok, po spletni strani namreč redko brskam. Če temu ne bi bilo tako, se ne bi izpostavljali, uspehi v recimo glasbeni šoli ali na katerem koli področju, imajo za vsakogar velik pomen.«
»Televizija te najbolj izstreli v javnost, to pa ne pomeni, da imajo drugi dosežki manjšo vrednost. Pred kratkim sem spoznala gospoda Renata Volkerja, ki v dobrodelne namene ponuja kuhano vino po mestu. Čestital mi je in zapletla sva se v pogovor. Naključno je beseda nanesla na to, da je avtor besedila Vse, kar si želiš od Omarja Naberja. Želim povedat, da je ogromno talentiranih ljudi, ki ustvarjajo, pa se tega ne ve.«
»Pogum v roke in izpostavite se«
Ko danes z malo distance gleda na njun nastop v oddaji, Suzana ne skriva navdušenja in verjame, da sta se z Julijo prav odločili, ko sta sklenili zbrati pogum za nastop.
»Nimam svoje plesne šole in iz udeležbe na talentih nimam ekonomskega konca. Če pa kdo ima talent, bi ga želel pokazat in kasneje tržit, pa je Slovenija ima talent oddaja, ki ji ni primerjave. Nikjer ne dobiš toliko pozornosti. Res, ko si na Talentih, kar naenkrat si.«
Čestitke zdaj dežujejo, da sta se prav odločili, pa dajo Suzani vedeti številne čestitke: “Dobili sva ogromno čestitk in med njimi le peščica takih, kjer je pisalo samo »čestitam« ali »bravo«. Večina je dodala neko osebno opažanje, poved ali dve, in to je zame priznanje in potrditev, da sva se odločili prav.«
Prijateljske vezi in načrti
Oder so nastopajoči zasedali vsak zase, v zaodrju pa so se stkale tesne vezi, predvsem v Štajerski navezi: »V zaodrju je bilo vzdušje ful dobro. Povezali smo se z Deliri, z Markom, z Mašo. Veliko je bilo spodbujanja, mi smo se pa med sabo najbolj spodbujali, smo bolj »zadetki«, ampak v pozitivnem pomenu besede. Sploh članici Delirij, mislila sem, da sta mirni in tihi, na koncu pa sta “podobna zadetka” kot jaz in to mislim v najbolj pozitivnem pomenu besede, da ne bo pomote,« v smehu zaključi Suzana.
Mislila sem, da sta mirni in tihi, na koncu pa sta “podobna zadetka” kot jaz in to mislim v najbolj pozitivnem pomenu besede, da ne bo pomote (O duu Deliri).
Trenutno osupljivi tandem nima večjih velikih načrtov. »Verjetno bova pripravili še kako skupno koreografijo in jo posneli, predvsem pa je moj načrt, da sem ji podpora in, da delava dodatno, v kolikor ima željo. Absolutno pa bova zdravo plesali še naprej.«
Julija trenira že pet let in v tem času je le dvakrat povedala, da je utrujena in morda ne bi šla na trening, obiskuje pa jih domala vsak dan, pove ponosna Suzana. To da vedeti, da ju zagotovo nismo gledali zadnjič in da tudi Julija to počne s srcem in lastno voljo. “Zame je pika na i, da sva z najino udeležbo na talentih ples še bolj približali ljudem. Ples je odlično zdravilo in treba ga je promovirati.”
