V jesenskem in zimskem času na voznike preži tudi megla. Ta se najpogosteje pojavlja zjutraj in zvečer, pojavi se lahko tudi nenadoma ali v pasovih, kar je še bolj moteče. Zato velja najprej prilagoditi hitrost vožnje, so za nas dajali na Darsu.

Nekaj napotkov z varno vožnjo tudi v megli

“Upoštevati je treba tudi varnostno razdaljo. Vozilo pred sabo skušamo držati na takšni razdalji, da še vidimo njegove zadnje luči. Upoštevajmo, da so za nami lahko tudi druga vozila, zato ne smemo naglo zavirati, naglo spreminjati smeri in nepotrebno prehitevati. Meglenke pa uporabljamo le takrat, ko je megla resnično gosta,” so dodali.

Ob vožnji v megli in ob znatno zmanjšani vidljivosti, velja upoštevati naslednje napotke:

  • Zmanjšajte hitrost in jo prilagodite razmeram na cesti. Pri vidljivosti do 50 metrov vozite s hitrostjo največ 50 km/h.
  • Ohranjajte zadostno varnostno razdaljo.
  • Ne uporabljajte dolgih luči. Premočna luč se v megli namreč odbija in lahko povzroči še slabšo vidljivost.
  • Prižgite zadnje meglenke. V gosti megli je pomembno, da vidite in ste vidni. Zadnje meglenke poskrbijo za boljšo orientacijo voznikov za vami. Če se vidljivost izboljša, ugasnite zadnje meglenke, da ne bi slepili vozil za vami. Uporaba zadnjih meglenk ni dovoljena na vozilu, za katerim vozi na majhni razdalji drugo vozilo (npr. v koloni vozil).
  • Bodite še bolj previdni na območjih vzdrževalnih del. Zaradi megle so namreč oznake in naprave za usmerjanje prometa pogosto težje razpoznavne.

Strokovnjaki za varno vožnjo priporočajo, da med vožnjo v megli uporabljamo tudi sluh. Tako se vozniki naj ne zanašajo zgolj na vid, izklopijo naj radio, okenska stekla pa po možnosti spustijo za kakšen centimeter in poslušajo. Tudi to je način ocenjevanja, kje je drugo vozilo.

Meglenke se uporabljajo le v gosti megli

Meglenka je žaromet za meglo, ki se uporablja za izboljšano osvetlitev cestišča v megli, ob sneženju, dežju ali oblakih prahu, zadnja meglenka pa je svetilka za meglo, ki se uporablja zato, da se vozilo v gosti megli z zadnje strani prej opazi. “Močno deževje, prš avtomobilov, ki vozijo pred nami, in pa megla močno zmanjšajo vidljivost iz avtomobila. To pa vpliva na reakcijski čas voznika. Ob megli velja opozoriti tudi na spolzko vozišče zaradi vlage,” so pojasnili na Darsu.

Uporaba zadnje meglenke je dovoljena le, ko vidljivost pade pod 50 metrov. Tudi prednji meglenki je treba uporabljati le v gosti megli. Meglenke niso namenjene temu, da je avtomobil bolje videti, pač pa da voznik bolje vidi cesto in je bolje opažen. “Ne uporabljajmo dolgih luči, še posebej ponoči, ker bomo s tem zaslepili nasproti vozečega,” so še opozorili.

Uporaba zadnji meglenk ni dovoljenja na vozilu, za katerim na majhni razdalji vozi drugo vozilo. Globa za napačno uporabo meglenk, ki jo lahko izreka Policija, znaša 40 evrov. V nadaljevanju so še pojasnili, da veliko voznikov uporablja meglenke ponoči ali v dežju, saj lahko dobro osvetijo rob ceste, a obenem zaslepijo nasproti vozeče. V takih primerih je njihova uporaba nepotrebna in celo nevarna.

Signalizacija ni vsemogočna, je le opozorilo

Dars skrbi na različne načine za varnost voznikov, tako so denimo na obeh straneh vozišča namestili osvetlitev LED, ki voznike opozarja na zmanjšano vidljivost in možnost naleta, nameščene so tudi prometno-informativne signalizacije, voznikom je na voljo aplikacija Promet+ z dodatno optimizacijo za opozarjanje na meglo. A ves trud je zaman, če vozniki ne vozijo previdno.

“Znova poudarjamo, da so oznake zgolj opozorilo oz. napotek o razdalji, še vedno opažamo, da marsikateri voznik v primeru megle ne vzdržuje primerne varnostne razdalje in ne prilagodi hitrosti vožnje vremenskim razmeram.”

Strokovnjaki za prometno varnost pa vedno znova poudarjajo, da so še tako vrhunske oznake zgolj opozorilo, ključno vlogo pa imajo še vedno vozniki. Ti so tisti, ki morajo razumeti, da morajo v primeru megle vzdrževati primerno varnostno razdaljo in prilagoditi hitrost vožnje vremenskim razmeram v izogib nesreči.

Nobena signalizacija namreč ne more zagotoviti, da bodo vozniki v megli vozili enako kot v običajnih vremenskih razmerah.

Hujše nesreče se zgodijo pri višji hitrosti

Na Darsu so še pojasnili, da se najhujše stvari v megli dejansko lahko zgodijo ravno na avtocesti, kjer so hitrosti vožnje višje, poleg tega pa se rada pojavlja megla v pasovih. Pogosta napaka je nadaljevanje vožnje z enako hitrostjo, kot preden se zapelje v meglo.