Slovenska planinska pot (SPP) se začenja na odcepu Poti na okope od Streliške ceste pri hišni številki 70 v Spodnjem Radvanju. Od tod pot poteka čez drn in strn, se vije med hribi in dolinami, dokler priden pohodnik naposled ne prispe v obmorski Ankaran. Prehodimo jo lahko v 28 dneh, pretečemo pa v dobrih 7 dneh. Do danes jo je prehodilo že okrog 10.000 ljudi. Povezuje 49 planinskih koč, 23 vrhov ter 5 slovenskih mest oziroma naselij.
Najdaljša pohodniška pot na Slovenskem
Iz Spodnjega Radvanja se pohodnik povzpne na Pohorje, potem pa se preko Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp ter predalpskih hribovij spusti vse do Krasa. Naposled se konča na Debelem Rtiču, tik ob slovenski obali, vmes se dvigne vse do Triglava pa spusti celo v podzemlje Škocjanskih jam. Pot je označena s Knafelčevo markacijo oziroma rdečim krogom z belo piko in dodano številko 1. Gre za eno najbolj priljubljenih pohodniških poti, je pa tudi najdaljša, saj je dolga kar 584 kilometrov. Gre za eno najstareših pohodnih poti v Evropi in na svetu.
Zamisel o poti se je porodila 28. junija 1951
Idejni vodja in oče Slovenske planinske poti oziroma nekdanje transverzale je Ivan Šumljak, vsestranski planinec, pisatelj in fotograf, ki je o nastanku poti povedal: »S tovariši sem se lotil dela. Premarkirali smo vse Pohorje … To slemensko pot smo zaznamovali s Knafelčevo markacijo in številko ena. Ko sem nekoč počival na Črnem vrhu, zadovoljen z opravljenim delom, se mi je porodila misel: Kaj če bi pot s številko ena še podaljšali? Na Uršljo goro, Smrekovec, Raduho, Savinjske Alpe, Karavanke, Julijce, Kras, tja do morja in prek Notranjske, Dolenjske zopet na Štajersko, nazaj v Maribor. Tako bi popotnik spoznal ves lepi planinski svet. Zamisel sem sporočil PZS 28. junija 1951 …« je zapisal Šumljak, ki je umrl leta 1984. Živel je 85 let.
Vir: Planinska zveza Slovenije
