Informacijski in navigacijski sistemi v avtomobilih pogosto še vedno nimajo možnosti izbire slovenskega jezika. V kratkem se bo to spremenilo.

Fotografija je simbolična.

Na Ministrstvu Republike Slovenije za kulturo so včeraj pozvali slovenske avtomobilske zastopnike in uvoznike k upoštevanju Zakona o javni rabi slovenščine. Za to so se odločili na pobudo Avto-moto zveze Slovenije (AMZS) in Zveze potrošnikov Slovenije ter v sodelovanju s Sindikatom Glosa.

Zakon o javni rabi slovenščine v 20. členu določa: “V elektronskih komunikacijskih in kontrolnih napravah mora biti omogočena izbira slovenščine in upoštevan slovenski črkopis.”

V AMZS so pojasnili: “Vsi tisti, ki tega še niso storili, morajo najkasneje v roku šestih mesecev dosledno poskrbeti za ustrezne prevode vseh uporabniških vmesnikov oziroma za to, da bodo vse informacije, ki so v elektronskih napravah avtomobilov namenjene uporabniku, podane tudi v slovenščini – zlasti v novih, kjer je to možno, pa tudi v obstoječih avtomobilih.”

Nenadna opozorila v tujem jeziku lahko ogrožajo varnost

Uporabniški vmesnik, ki ni preveden v slovenščino, v vsakdanjem življenju predstavlja tveganje za uporabnike, zlasti starejše in tiste, ki tujih jezikov ne razumejo. “Ob nekaterih nenadnih opozorilih na zaslonih v avtomobilih lahko celo ogroža varnost in zdravje uporabnikov vozil in drugih udeležencev v prometu, če voznik teh opozoril ne razume in zato ne upošteva,” so opozorili na AMZS.

“Nemožnost izbire slovenskega jezika potrošnikom pogosto preprečuje uporabo določenih funkcionalnosti zaradi tveganja napačne uporabe in jih spravlja v osebne stiske. Hkrati slovenščino v Sloveniji odriva na rob in ne upošteva pravnega reda, čeprav je tudi slovenščina uradni jezik Evropske unije,” so dodali.

Majhnost trga ne sme biti izgovor

Kar nekaj zastopnikov avtomobilskih znamk in uvoznikov se zaveda pomena rabe slovenščine, saj so poskrbeli za slovenski prevod uporabniških vmesnikov. S tem so močno pripomogli tudi k razvoju slovenskega izrazoslovja (standardizacije) na tem področju. “Razvoj umetne inteligence v povezavi z jezikovnimi tehnologijami že v tem trenutku omogoča prevode v različne jezike ob razumnih finančnih vložkih, in tudi slovenščina je v digitalnem okolju precej razvita, tako da majhnost trga ne more biti več izgovor,” so dejali v AMZS.

Ministrstvo za kulturo zato poziva še preostale zastopnike avtomobilskih znamk, ki jim s tujimi podjetji še ni uspelo skleniti dogovora za prevod infozabavnega, navigacijskega in informacijskega sistema v slovenski jezik, da tudi njihovi avtomobili čim prej spregovorijo slovensko.