Pregovorno gre v tretje rado. A pri Renaultovem Meganu to zagotovo ne drži. Že prva generacija iz športnega oddelka je bila nekaj posebnega, še posebej R26 R. Druga je navduševala, zlasti kot različica Trophy, pa Red Bull, najbolj zadnja z Öhlinsovimi nastavljivimi blažilci in Akrapovičevim izpuhom. Torej težko delo za naslednika.

Avtomobil za vsakodnevno uporabo in hkrati za nedeljska uživanja na zaviti gorski cesti ali občasne izlete na dirkališče

Tokrat so se pri Renaultu tudi za Megana R.S. odločili za nekoliko drugačno pot, za drugačno filozofijo, podobno kot pri manjšem Cliu R.S. Nekateri boste morda pogrešali kupejevsko podobo, vendar je očitno teh kupcev premalo. Kot Clio, tudi Megane R.S. obstaja le še kot petvratna kombilimuzina. To je prvi znak, da je kljub svojemu športnemu poreklu to avtomobil za vsakodnevno uporabo in hkrati za nedeljska uživanja na zaviti gorski cesti ali občasne izlete na dirkališče.

In v tem duhu je v celoti snovano tudi športno podvozje. Nedvomno je sedaj udobneje nastavljeno, zato zmore bolj udobno premagovati slaba cestišča pri vsakodnevni uporabi. To še zmeraj pomeni športno trde vzmeti in hidravlične blažilce s kompresijskim ustavljanjem blaženja. Poenostavljeno – gre za blažilec v blažilcu, ki ob večjih obremenitvah (pri premagovanju izrazitejših grbin) zmore še dodatno ublažiti delovanje bata v cilindru blažilca. Kljub vsemu so pri Renaultu že od začetka mislili tudi na puriste, saj bo ta avtomobil na voljo še s podvozjem Cup, ki ponuja čvrstejše vzmetenje in ustrezno blaženje, tudi čvrstejša stabilizatorja, celo mehansko delno zaporo diferenciala spredaj gnanih koles.

Z mesta do stotice pospeši v 5,8 sekunde, predhodnik v šestih sekundah

Predvsem pa velja ustvarjalce tega športnika pohvaliti, da so se odločili še za štirikolesno vodenje, katere prednosti potrjujeta že Megane GT ali pa Talisman. V voznih programih Neutral, Comfort in Sport, zadnja generacija Megana R.S. do hitrosti 60 km/h omogoča premik zadnjih koles v nasprotno smeri prednji do kota 2,7 stopinje pač glede na kot prednjih koles. Zato je avto agilnejši, bolj neposreden ob vstopu v zavoj. Pri višji hitrosti se zadnja kolesa obračajo v isto smer kot prednja in simulirajo prednosti daljše medosne razdalje. Drugače pa sistem deluje v voznem programu Race, saj se zadnja kolesa obračajo v nasprotno smer do hitrosti 100 km/h, hitrost vožnje skozi zavoje pa je zato lahko višja. Prav v teh dveh programih zmore ta Megane pričarati obilo veselja, saj šeststopenjski samodejni menjalnik deluje hitro, celo odrezavo, volanski obroč je odlično obtežen, pedal plina odziven, zvok motorja bolj odrezav.

Dvolitrskega prisilno polnjenega štirivaljnika je sedaj zamenjal 1,8-litrski prav tako prisilno polnjen štirivaljnik, ki žene tudi ponovno obujen model znamke Alpine. Za glavo motorja so poskrbeli Renaultovi inženirji iz oddelka F1, agregat pa razvija pet konjev več kot osnovna različica dvolitrskega motorja pri predhodniku. A je bolj navdušujoča krivulja navora – 390 Nm navora (30 več od predhodnika) namreč zmore od 2.400 do 4.800 vrtljajev v minuti, vseh 205 kW (280 KM) pa pri šestih tisočakih. Četudi moč ni bistveno večja, pa kljub temu v kombilimuzinski podobi presega zmogljivosti trivratnega kupeja. Najvišja hitrost je omejena na 250 km/h, z mesta do stotice pa pospeši v 5,8 sekunde, predhodnik v šestih sekundah. Že jeseni bo menda na voljo še motor s 220 kW (300 KM) kot različica Trophy, verjetno tudi z Akrapovičevim izpušnim sistemom.

K nam za okoli 30 tisočakov prihaja junija

Ko bo junija ta avtomobil pripeljal tudi k nam, bo mogoče izbirati med dvema menjalnikoma, šeststopenjskim robotiziranim menjalnikom z dvojno sklopko (EDC) in šeststopenjskim ročnim menjalnikom, ki ponuja kratke hode in pristen mehanski občutek ter s serijskim podvozjem Sport ali doplačljivim Cup. Cene še niso znane, v Franciji bo menda dražji od predhodnika za kakšnega tisočaka ali dva, kar pomeni, da bo pri nas to pomenilo okoli 30 tisočakov.