Začetek poletja in z njim povezane turistične sezone že nakazujeta, kakšno bo v naslednjih tednih stanje na naših cestah. Tudi letos velja, da je promet zlasti ob petkih in sobotah močno povečan na cestah v smeri proti Hrvaški, v obratni smeri pa predvsem ob sobotah in nedeljah. Po ocenah, ki jih je Avto-moto zveza Slovenije pridobila od nekaterih partnerskih evropskih avtomobilskih klubov, naj bi bil to poletje – v primerjavi z rekordnim letom 2019 – promet na naših cestah povečan za pet do deset odstotkov.

Na pot se odpravite v čim bolj zgodnjih jutranjih urah

Matic Zupančič iz AMZS informacijskega centra in svetuje: “Če je le mogoče, se izognite potovanju proti morju ob petkih popoldne, ko bo promet že tako povečan zaradi popoldanske prometne konice, in ob sobotah med 7. in 16. uro, ko pričakujemo največ zastojev. Gost promet bo po napovedih tudi v obratni smeri, torej od Hrvaške proti Avstriji in Italiji, predvsem ob sobotah čez cel dan ter ob nedeljah dopoldan in proti poznemu popoldnevu.”

Če je le mogoče, se izognite potovanju proti morju ob petkih popoldne, ko bo promet že tako povečan zaradi popoldanske prometne konice, in ob sobotah med 7. in 16. uro, ko pričakujemo največ zastojev.

Voznikom svetuje, naj, če je le mogoče, gredo na pot takrat, ko so glavne prometnice proti turističnim destinacijam manj obremenjene. Če to ni mogoče, izberite manj obremenjene ceste in mejne prehode ter se na pot odpravite v čim bolj zgodnjih jutranjih urah. “Pomembno je tudi, da se vozniki na pot odpravijo dovolj zgodaj, saj s tem zmanjšajo verjetnost, da se bodo na cesti ali mejnem prehodu znašli v zastoju. Če pa do tega že pride, so jutranje temperature bolj prijazne za čakanje v koloni.” Vozniki naj imajo s seboj dovolj vode oziroma brezalkoholne pijače in tudi kakšen prigrizek, ki pride prav, če zastoji trajajo dlje časa. Rezervoar goriva ali baterija električnega avtomobila naj bosta dovolj polna tudi za primer, če se bo pot časovno bistveno podaljšala.

VIR: policija.si

V času poletne turistične sezone so običajno najbolj obremenjeni največji mejni prehodi. Na poti med Maribor in Zagrebom je to MP Gruškovje (Macelj), prav tako avtocestni mejni prehod za mednarodni promet med Slovenijo in Hrvaško Obrežje (Bregana), v Istri so to mejni prehodi Sečovlje (Plovanija), Dragonja (Kaštel) in Sočerga (Požane). V primeru daljših zastojev in napovedanega čakanja več kot pol ure je smiselno izbrati kakšen manjši, alternativni mejni prehod. Vozniki, ki se običajno odločajo za Gruškovje, lahko mejo prečkajo tudi na Zgornjem Leskovcu, v Rogatcu in Zavrču. Če bodo zastoji na Obrežju, se lahko odločite za alternativna mejna prehoda Slovenska vas in Rigonce.

Kako ravnamo v zastoju?

Če obstanemo v zastoju, poskrbimo za dovolj veliko varnostno razdaljo in ustrezno razvrščanje – da omogočimo vzpostavitev reševalnega pasu (na avtocesti ali hitri cesti se moramo vozniki takoj, ko opazimo, da se promet ustavlja, razvrstiti skrajno levo, če smo na prehitevalnem pasu, oziroma skrajno desno, tudi na odstavni pas, če smo na voznem pasu; ne vemo namreč, ali je zastoj nastal zgolj zaradi zgostitve prometa, zoženja cestišča in podobno, ali je njegov vzrok prometna nesreča, zato je treba v vsakem primeru vzpostaviti reševalni pas, s čimer omogočimo, če je to potrebno, prosto pot in dostop reševalcem ter intervencijskim vozilom). Izpostavljamo še, da je lahko zapuščanje vozila, ki stoji v koloni, smrtno nevarno (avtocesta ni postajališče oziroma počivališče, kjer bi se lahko mirno sprehajali, zato vozila ne zapuščajte, če to ni nujno potrebno).

Najbolj očiten znak, da klimatska naprave ne deluje, je neprijeten vonj iz zračnikov

Še pred odhodom na pot je treba poskrbeti za brezhibno delovanje vozila. »Obisk servisa pred odhodom na počitnice je pametna odločitev, ki lahko prihrani marsikatero težavo na poti. Še zlasti priporočamo, da pred odhodom na daljšo pot preverite ustreznost pnevmatik, vključno s tlakom, ali delujejo vsa svetlobna telesa, pregledate količine in stanje motornega olja in čistila za stekla, ustreznost metlic brisalcev, v kakšnem stanju je akumulator. Preverite tudi, ali imate v avtu obvezno opremo in veljavnost kompleta za prvo pomoč,« pove Jurij Kočar, vodja AMZS asistenčnega centra. Prav tako svetuje, da se ob morebitnih daljših zastojih ne znajdemo v vročinski pasti, temeljit in natančen pregled delovanja klimatske naprave, ki ga lahko opravimo le v mehanični delavnici. »Vozniki lahko že sami s prepoznavanjem nekaterih znakov opazimo, da klimatska naprava ne deluje več najbolje. Najbolj očiten znak za to je neprijeten vonj iz zračnikov in pa dejstvo, da se notranjost ohladi le ob nastavljeni najvišji stopnji hlajenja. Prvi indic, da je v klimatski napravi premalo plina, je zmanjšana oziroma zakasnela intenzivnost same klimatske naprave. Velikokrat pa pomanjkanje hladilnega sredstva tudi slišimo v obliki šuma, ki je podoben puščanju zraka.«

Kdaj potrebujete mednarodno vozniško dovoljenje?

Preden se odpravimo na pot je pomembno, da si zagotovimo določene dokumente. »Preverite veljavnost prometnega in vozniškega dovoljenja. Če avto ni vaša last, je priporočljivo urediti dovoljenja za vožnjo tujega vozila. Za izbrano državo dopustovanja preverite, ali zanjo potrebujete zeleno karto. Priporočamo pa tudi mednarodno vozniško dovoljenje (MVD) – vozniki s slovenskim vozniškim dovoljenjem ga potrebujejo, če potujejo v neevropske države. MVD je namreč prevod nacionalnega vozniškega dovoljenja in je dokument, ki ga priznava Organizacija združenih narodov. Sprejemajo ga v skoraj 120 državah sveta. V nekaterih državah je obvezen, za mnoge pa priporočljiv dokument (v nekaterih državah le za določene narodnosti). Vsekakor pa je MVD povsod v tujini dokument, ki pomaga vozniku ob policijskih kontrolah, prometnih prekrških in prometnih nesrečah, saj lahko olajša in pospeši formalnosti. Vozniki morajo imeti v tujini poleg MVD vselej s sabo tudi nacionalno vozniško dovoljenje,« še svetuje Zupančič. MVD je po konvenciji iz leta 1949 še zlasti priporočljiv za naslednje države: Avstralija, Kanada, Japonska, Malezija, Tajska in ZDA. V državah, ki so podpisnice obeh konvencij, vozniki potrebujejo MVD po konvenciji iz leta 1968.

Težje predmete zložimo na dno prtljažnika

Z odhodom na počitnice je seveda povezano tudi vprašanje: kam in kako s prtljago. Pri tem premalokrat ali pa sploh ne pomislimo na to, da je lahko nepravilno naložena prtljaga v avtu zelo nevarna, če pride do nesreče oziroma trka. Posamezni kosi prtljage, ki niso pravilno zavarovani, lahko namreč že ob blažjem trku poletijo po kabini in poškodujejo potnike. Zato je pomembno, da prtljago pravilno namestimo v avto. »Svetujemo, da vso prtljago, ki jo želimo vzeti s sabo, pripravimo pred vozilo in jo nato v nadaljevanju vanj sistematično zložimo: težje predmete zložimo na dno prtljažnika, takoj za zadnjo klop, nanje pa zlagamo ostale, lažje kose prtljage. Prtljaga naj ne sega prek višine zadnjih sedežev, če pa že ne gre drugače, naj bodo tam res najlažji predmeti, nikakor pa ne predmeti z ostrimi robovi ali veliko maso«, priporoča AMZS inštruktor varne vožnje Mitja Jeseničnik.

Jeseničnik izpostavlja še nekaj nasvetov za varno nalaganje prtljage:
• zadnjo klop prevračajte oziroma podirajte le takrat, ko je to nujno, saj klop predstavlja varovalno pregrado med prtljažnikom in potniško kabino,
• tovora nikoli ne položite prosto v prtljažnik – vedno ga naslonite na naslonjalo zadnje klopi,
• če je mogoče, za pritrditev uporabite varnostne pasove v avtu,
• uporabljajte pritrdilne prstane v prtljažniku,
• v avtu imejte vedno pritrdilne trakove,
• drobne kose prtljage pospravite v škatle,
• varnostne pasove na zadnji klopi pripnite ob klop, tudi če zadaj ni potnikov,
• ostre in daljše kose prtljage zavijte v odejo,
• pazite na pravilno razporeditev teže; težje predmete vedno položite na dno prtljažnika, predmete, ki tehtajo več kot 25 kg pa po možnosti ne polagajte na mesta za potniki,
• ne preobremenite avtomobila (največja dovoljena obremenitev oziroma masa je navedena v knjižici s tehničnimi podatki).