Če vas je na domačem naslovu presenetilo obvestilo o storjenem prekršku in dodeljenih kazenskih točkah, za volanom pa niste bili vi, se lahko kazni tudi izognete.

Fotografija je simbolična.

Na cesti se nam hitro zgodi, da smo nepazljivi in premalo pozorni na prometne predpise, števec za merjenje hitrosti pa kaj hitro poskoči na vrednosti, ki za nas že pomenijo sankcije. V primeru, da so blizu možje v modrem, hitro vemo, kakšna usoda nas bo doletela, presenečenje pa nas lahko čaka šele čez nekaj dni, v primeru da smo se peljali mimo stacionarnih merilcev hitrosti.

Ugovor le, ko ste prepričani, da prekrška niste storili

Kaj torej sledi? Običajno je najbolje, da kazen poravnamo takoj, torej v osmih oziroma 16 dneh, saj bomo v tem primeru namreč plačali le polovično kazen. V primeru, da vas je kazen doletela neupravičeno, lahko vložite zahtevo za sodno varstvo ali t.i. ugovor. Postopek, kako to storite, se razlikuje glede na to, ali vam prekrškovni organ izda plačilni nalog oz. odločbo.

V primeru zavrnjenega ugovora ali zahteve izgubite možnost plačila polovične kazni, poravnati pa morate tudi stroške postopka.

V kolikor plačate polovično globo pred pravnomočnostjo, zahteva za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku ali plačilni nalog ali ugovor zoper plačilni nalog ni dovoljen. Izjema je le v primeru, ko je potrebno v skladu z določbami Zakona o prekrških globo plačati pred pravnomočnostjo. Povedano drugače, ugovor oziroma zahteva za sodno varstvo je tako smotrna le, ko ste popolnoma prepričani, da prekrška niste storili.

Štejejo le trdni dokazi, da niste bili za volanom

A kaj sledi, če vozila v tistem trenutku, ko nas je ujel radar, nismo upravljali mi? Policisti pogosto obravnavajo situacije, ko je za volanom druga oseba, ki je storila prekršek, lastnik pa prejme obvestilo o globi in posledično kazenskih točkah.

V tem primeru je potrebno podati zahtevo za sodno varstvo oz. ugovor, v katerem je potrebno izjaviti, da niste vozili vozila in da ga je uporabljala druga oseba,” navajajo na Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS). A zadeva ne gre tako zlahka.

Posredovati je potrebno trdne dokaze, da vozila v času, ko je bil storjen prekršek, niste uporabljali. Med takšne dokaze sodijo denimo izjava delodajalca, da ste bili takrat na delovnem mestu, posnetki nadzornih kamer, fotografije, dokazi vašega dela in podobno.

Močan dokaz je tudi izjava storilca, ki je prekršek storil, vendar v tem primeru ne pomeni, da bo ugovor ugodno rešen, saj morate v vsakem primeru izjavo podkrepiti s katerim od navedenih dokazov, ki pričajo o tem, da vozila v tistem času niste upravljali sami,” še navajajo pri AMZS. Sodišča sicer v takih primerih pogosto zvišujejo standard dokazovanja, zato je priporočljivo, da lastnik vozila predloži čim bolj obsežen nabor dokazov, ki bo izkazoval njegovo nedolžnost.

V primeru, da pristojni organi ugotovijo, kdo je dejansko odgovoren za storjen prekršek, bo kazen doletela dotično osebo. Slednja ima nato prav tako pravico do ugovora ali polovičnega plačila kazni.

Lastnik ni dolžan ovaditi storilca dejanja

Policisti se velikokrat, kot navaja portal Žurnal24, srečujejo s primeri, ko alkoholizirane osebe storijo prekršek, kazen pa nato nase prevzame kdo drug, saj bi storilec sicer ostal brez izpita zaradi vinjenosti. Slovenska zakonodaja namreč omogoča, da lastnik vozila, v primeru da v času prekrška ni bil za volanom, ni dolžan izkazovati, kdo je bil dejanski storilec prekrška. “ Lastnik torej ni dolžan ovajati storilca, ampak se odgovornosti lahko razbremeni že s tem, da dokaže le, da prekrška osebno ni storil. A pri tem ne zadošča, da navede razbremenilna dejstva, ampak mora predložiti tudi dokaze, ki ta dejstva potrjujejo,” pojasnjujejo pri AMZS.

S tem, ko je proti lastniku avtomobila postopek ustavljen, policija nima pravne podlage zahtevati, da ta poda ime osebe, ki je v času storitve prekrška vozila. Če se storilec ne javi sam in prizna prekrška, tako ni kaznovan nihče. Podobno velja za vozila, katerih lastniki so podjetja. Tam se prekršek pripiše odgovorni osebi, če ta ne poda imena tistega, ki ga je storil, lahko pa le dokaže, da sama ni bila tam v času prekrška.

V primeru, da so bila dokazila neustrezna in niso bila odraz dejanskega stanja, so lahko v nadaljevanju sproženi določeni postopki. Overitev lažne vsebine po 253. členu KZ-1 predstavlja kaznivo dejanje, ki se kaznuje z zaporno kaznijo do treh let. Tveganje za izogibanje nekaj kazenskim točkam in denarni kazni je torej precejšnje.

Včasih razlog za prehitro vožnjo smotrn

V nekaterih primerih ne vozimo (pre)hitro zaradi naše objestnosti, ampak zato, ker se nam resnično zelo mudi. A v teh primerih ne gre za prehitro vožnjo zaradi zamude prihoda v službo, kjer smo zanjo običajno odgovorni sami, ampak zaradi tega, ker je kdo od bližnjih nevarno zbolel in ga moramo odpeljati v bolnišnico. Kako ukrepati, če nas v takih okoliščinah ujame radar?

Prehitro vožnjo je mogoče utemeljiti tudi z okoliščinami, ki izključujejo protipravnost storjenega prekrška.

V takih primerih voznik zoper plačilni nalog lahko vloži zahtevo za sodno varstvo in se pri njej sklicuje na ravnanje v skrajni sili. Gre namreč za okoliščine, ki izključujejo protipravnost storjenega prekrška. “Pri tem velja poudariti, da mora biti podana nevarnost dovolj resna, saj že vsak nepričakovan dogodek ne bo upoštevan. Ker so sodišča takim zagovorom v praksi dokaj nenaklonjena, naj voznik poskrbi, da v zahtevi za sodno varstvo jasno opiše izredno situacijo, zaradi katere je prekršek storil in predloži ustrezne dokaze, ki njegovo izjavo podpira (npr. potrdilo o hospitalizaciji),” še pojasnjujejo pri AMZS.