Da bi lahko sodobni dizelski motorji izpolnjevali stroge okoljske standarde EU6d, proizvajalcem praktično ni preostalo drugega, kot da jih – poleg filtrov saj oziroma prašnih delcev (DPF) in katalizatorjev, opremijo še z naprednim sistemom SCR, kjer je ključnega pomena sintetizirana urea ali tekočina AdBlue, ki jo sistem vbrizga v izpuh. Sistem SCR namreč omogoča, da motor deluje z nizkimi vrednostmi osovraženih dušikovih oksidov (NOx), ki so glavni sovražnik dizlov.
Tako rekoč vsi novi dizelski motorji morajo imeti sistem SCR, to p seveda tudi pomeni, da je za delovanje motorja potrebna tudi tekočina AdBlue. In ko sistem porabi dodatek, motor preprosto ne bo več deloval! Seveda pa sistem na to večkrat opozori voznika, nato preide motor v rezervni program, ko pa dodatka ni več, motorja ni mogoče več zagnati! To pa je seveda zelo koristna infomacija pred dolgimi poletnimi potovanji, posebno še, če se odpravljate v manj obljudene kraje.
In kaj se dogaja?
In kaj se pravzaprav dogaja pri tem procesu in kako lahko postane izpuh dizelskega motorja s pomočjo te raztopine tako zelo čist? Raztopino demineralizirane vode in sečnine (AdBlue je sicer zaščiteno ime nemške zveze proizvajalcev vozil VDA) iz samostojnega rezervoarja posebna črpalka dovaja do izpušnega sistema, kjer jo pod visokim pritiskom (od 4 do 8 barov) sistem razpršeno vbrizga v izpuh. Pod visokimi temperaturami v izpušnem sistemu amonijak v tekočini reagira z dušikovimi oksidi (NOx in NO), rezultat pa je le še neškodljivi dušik in voda oziroma vodna para. Tak sistem zmore odstraniti do 95 % odstotkov vseh dušikovih oksidov iz izpuha, kar je kritičnega pomena, saj standard Euro VI zapoveduje zmanjšanje vsebnosti teh strupenih spojin iz 180 mg/km (Euro V) na zgolj 80 mg/km. Toda vbrizg sečnine ima tudi druge dobre lastnosti – posredno zmanjšuje tudi porabo vozila, saj lahko deluje motor z večjim presežkom zraka (in z višjimi temperaturami zgorevanja – ravno to pa običajno pomeni več škodljivih dušikovih oksidov, saj se lahko temperature dvignejo tudi do 1200 stopinj!), hkrati je tako lahko manjši tudi izpust CO2 (celo do sedem odstotkov).
Redno dolivanje pomaga
Ker znaša poraba te tekočine približno pet odstotkov porabe goriva, ga je treba seveda dolivati. Poraba je sicer različna, ampak na okoli liter in pol na tisoč kilometrov je že treba računati. Vendar pa je poraba odvisna predvsem od načina vožnje, od moči in obremenitve motorja, režima vožnje, …. Ko torej sistem zazna pomanjkanje tekočine v rezervoarju, to najprej dovolj hitro sporoči vozniku preko informacijskega sistema. In to opozorilo je treba vzeti hudo resno. Sicer bi moral rezervoar AdBlue zdržati vsaj približno obdobje med dvema obiskoma servisa, če pa je poraba tekočine vendarle večja, pa dobi voznik sporočilo, koliko kilometrov bo lahko še prevozil s takšno porabo. Vsekakor je mogoče po prvem opozorilu še vedno prevoziti približno nekaj tisoč kilometrov. Tudi če tekočine vendarle zmanjka, bo motor še deloval (z zmanjšano močjo) – toda novega zagona ne bo več dovolil.
Zatorej pred daljšo potjo dolijte dodatek ali se vsaj oskrbite z manjšo zalogo – na bolje založenih bencinskih servisih je moč dobiti nekajlitrske plastenke ali praktičen plastične vrečke, tudi na servisih vam bodo ponudili AdBlue v manjših, praktičnih pakiranjih. Cene so najvišje na bencinskih črpalkah in sicer dobrih 15 evrov na pet litrov, v večji embalaži seveda nekaj. Lahko pa se oskrbite tudi z večjimi posodami pri prodajalcih rezervnih delov, kjer je lahko cena nižja tudi za 50 odstotkov. Pri sodobnih osebnih vozilih je dolivanje enostavno, saj je potrebno v odprtino, ki je običajno ob odprtini za gorivo (moder pokrovček), le vstaviti nastavek posode, ki se tesno prilega odprtini, in izliti tekočino v poseben rezervoar.
