Zdi se, da si je Evropa s prehodom na električna vozila zadala strel v koleno. Pri proizvodnji tovrstnih vozilih postajamo vse bolj odvisni od Kitajcev, ki so lastniki večine svetovnih nahajališč surovin za električne baterije, vodilni so tudi na področju proizvodnje čipov ter bistveno ceneje od ZDA in Evrope proizvedejo lastna konkurenčna električna vozila. Ni jih malo, ki pravijo, da smo s tem v Evropi zavrgli 200 let vlaganj v avtomobilsko industrijo. O elektrifikaciji vozil smo govorili z Rastom Ovinom, predsednikom Porsche kluba Slovenija, sicer enim vodilnih slovenskih ekonomistov, ki se ukvarja tudi s področjem ekonomske politike. V tem mesecu zaključuje mandat dekana na DOBA Fakulteti v Mariboru.
V ekološkem pogledu bi bilo optimalno iskati in povezovati različne pogone mobilnosti
Ovin pravi, da doslej še nobena skrajnost ni bila dobra. “Dejstvo je, da je avtomobilska panoga dokaj uspešno sledila zahtevam po zmanjšanju škodljivih izpustov. Zaradi novih in novih zahtev nenehno potekajo raziskave in iščejo se novi materiali in načini hranjenja energije. V ekološkem pogledu bi bilo optimalno iskati in povezovati različne pogone mobilnosti.”
Pomemben argument, ki govori v prid avtomobilom z notranjim izgorevanjem, je, tako naš sogovornik, visoka razvitost te tehnologije in dejstvo, da je v nekaterih pogledih (skupno vzeto tudi v ekološkem) uporabnost klasičnega pogona enostavno večja. Zaradi tega je tudi na primer v Nemčiji prišlo do upada rasti prodaje električnih vozil.
Letnico 2035 so proizvedli na pamet
In kako komentira uredbo, s katero bo od leta 2035 prepovedana prodaja novih vozil z motorjem z notranjim izgorevanjem? “To številko so proizvedli na pamet. Kot zgleda sedaj, za to ni realnih možnosti, lahko pa po drugi strani vseeno pridemo do tehnologij, ki bodo temeljile na dovolj razširjenih surovinah, katerih izraba ne bo siromašila okolja, in seveda do novih obnovljivih virov energije. Napovedi v smislu letnic, kdaj se bo to zgodilo, so bolj grožnja kot pa na dejstvih temelječa realnost.”
Premalo se ukvarjamo z optimiranjem javnega prevoza
Glede sintetičnih goriv, za katere napovedujejo, da bodo v prihodnje postala resen pogonski vir vozil, Ovin meni, da spet nekaj napovedujemo, po drugi strani pa se ne znamo spoprijeti s problemom pri glavi. “Avtomobilov je enostavno preveč in še tako majhna poraba in ekološka proizvodnja nerazumno obremenjujeta prostor. Velikanske naložbe v promoviranje električnih vozil, ki so socialno vprašljive, saj moramo k temu prispevati vsi davkoplačevalci, privoščijo pa si jih lahko le dobro stoječi, bi raje namenili za iskanje in podpiranje drugih oblik mobilnosti. V primerjavi z električnimi avtomobili (tam so zaslužki tovarn največji) se mnogo premalo ukvarjamo z optimiranjem javnega prevoza. Slovenija ima pri tem zaradi dokaj enakomerne poselitve zelo zahtevne pogoje. S prometno strategijo se nismo ukvarjali na ustrezen način. Drugače ne bi metali denarja v stalne obnove železnice, ki na primer med Mariborom in Ljubljano poteka izven glavnih tokov. Te je lahko izmeriti s pomočjo dnevnih in sezonskih tokov ljudi. Seveda pa bi morala obstajati politična volja, da se prepreči pritisk lobijev, ki jih je dovolj tudi v transportu, na načrtovalce in izvajalce prometne strategije in politike.”
Legendarni 911 še brez električne podpore
Predsednik Porsche kluba Slovenija meni, da je sicer avtomobilska znamka Porsche že veliko storila na področju elektrifikacije vozil. “Ne smemo pa pozabiti, da Porsche proizvaja in ponuja avtomobile v visokem cenovnem segmentu. Tako modeli, kot so Taycan, Panamera, Macan in seveda Cayenne, vzdržijo visoke stroške, ki jih prinese polna ali delna elektrifikacija avtomobila. Nekoliko drugače je že z Boxsterjem, ki je za marsikoga vstopni model, in delno tudi s Caymanom – kot vemo, sta pred vrati električno gnana. Drugače je z 911, ki v resnici predstavlja izročilo Porscheja. Menim, da se tukaj tovarna boji jeze navdušencev enega najbolj legendarnih športnih avtomobilov sploh, a bi verjel, da bo po vzoru formule 1 kdaj skozi stranska vrata prišla kakšna električna podpora, ki bo avto naredila še bolj brutalen. Ali je to smiselno ali ne, bo pokazal trg in tovarna mu bo pač sledila.”
