Saša Arsenovič je na ponovoletnem srečanju novinarjem konec januarja razkril nekatere, številnim še neznane načrte in investicije za mesto. Kaj o njih menijo svetniške skupine v mestnem svetu, ki o investicijskih načrtih župana sploh niso bile seznanjene.

Mariborski župan Saša Arsenovič je novinarje konec januarja, kot smo poročali, popeljal po mestu na starodobnem avtobusu in takrat razkril tudi nekatere, številnim še neznane načrte in investicije za mesto. Med drugim jim je zagotavljal, da ima pred seboj in ekipo dolgoročno vizijo mesta: omenjal je drsališče v Mestnem parku, povezavo Mariborskega otoka z desnega brega, dve novi brvi na Dravi, novo garažno hišo ob UKC in investicije na Piramido. »Graditi želimo kreativno, tudi inovativno mesto. Maribor je že bil zelo napreden, urban, zato na nekaterih teh točkah ne potrebujemo več kot to, da jih ponovno oživimo,« je dejal in podkrepil načrte s starimi fotografijami mesta.

V uredništvu osrednjega spletnega medija smo mariborske svetniške skupine povprašali, ali so seznanjeni z županovimi načrti oziroma predlogi, kako jih komentirajo in kakšna je po njihovem realnost izvedbe teh načrtov.

Realni projekti, vendar na srednji in daljši rok

Bernard Memon, predsednik Mestnega odbora NSi Maribor, je povedal, da je bil seznanjen z namero župana, res pa je, dodaja, da več kot to, v tej smeri še niso naredili nobenega koraka. »Tudi kot mestni svetnik še nisem bil seznanjen s podrobnim načrtom in dokumentacijo. Na koordinaciji koalicije tudi nismo govorili o navedenih projektih,« pravi Memon.

Bernard Memon: »Tudi kot mestni svetnik še nisem bil seznanjen s podrobnim načrtom in dokumentacijo.«

Sogovornik dodaja, da so projekti realni, vendar na srednji in daljši rok. »Potrebno je zavedanje, da občine nimajo denarja za večje investicije, saj so obremenjene z nalogami, ki jih je nanje prenesla država, denarja za izvedbo pa niso prejele. Torej je vse odvisno od uspešnosti prijave na EU razpise,« je razložil Memom in še, da so nekateri od navedenih projektov že starejši, a vseeno meni, da so dobrodošli.

Brez dodatne bremenitve proračuna

Vodja svetniške skupine SD  Matej Žmavc odgovarja, da o naštetih novih investicijah v mestu, ki si jih je zamislil župan, v svetniški skupini niso bili nikoli uradno seznanjeni.

Matej Žmavc: »Izpeljati moremo tiste projekte, ki so realni in finančno vzdržni.«

»O nekaterih od njih, na primer drsanje na Treh ribnikih in investicijah na Piramido, smo slišali na neformalnih srečanjih in jih podpiramo. Za ostale investicije, kot so nova garažna hiša, brv na Dravi in povezovanje Mariborskega otoka, nismo bili nikoli seznanjeni. Vse omenjene investicije so sicer v dobrobit mesta, vendar je potrebno za njih pridobiti državna in evropska sredstva, da ne bodo dodatno bremenila proračuna, kjer mora biti prioriteta sociala in komunala. Izpeljati moramo tiste projekte, ki so realni in finančno vzdržni,« je poudaril Žmavc.

Projekti bodo olajšali življenje v mestu

Igor Jurišič, predsednik Stranke mladih Zeleni Evrope, je dejal, da je vedel za namere, ki so navsezadnje skupne tistih, ki tvorno sodelujejo pri vodenju mesta. »Morda niso bile predstavljene na točno tak način, ali v tem vrstnem redu, a o teh, ambicioznih načrtih smo se pogovarjali,« poudarja Jurišič.

Igor Jurišič: »Morda niso bile predstavljene na točno tak način, ali v tem vrstnem redu, a o teh, ambicioznih načrtih smo se pogovarjali.«

Ob ureditvi desnega brega Drave nasproti Mariborskemu otoku so po njegovih besedah govorili tudi o realizaciji največjega urbanega ZIP – line v Evropi. »V Stranki mladih Zeleni Evrope smo sicer želeli, da bi se ta zaključil pred staro trto na Lentu, ampak ob ureditvi nabrežja je zagotovo primernejša linija s stolpa na Koroškem mostu do nabrežja na desnem bregu Drave in zato ne bo moteč ne za stanovalce niti za promet, saj ne bo prečkal Koroškega mostu,« je razložil Jurišič, ki bi glede dodatnih brvi tiče vsekakor predlagal dodaten razmislek. V Stranki mladih Zeleni Evrope so s trdim in zakonitim delom Mariborčanom (tudi tistim brez vinjete), dodaja, »predali v uporabo« zgornjo etažo dvoetažnega mostu in zato bi bilo pred načrtovanjem brvi smiselno načrt ponovno pretehtati v luči razbremenitve, ki jo je dosegel v sodelovanju s podžupanom dr. Samom Petrom Medvedom z ukinitvijo uporabe vinjet na hitri cesti skozi Maribor. »Zahvala gre tudi podžupanu, da je ministrstvu predlagal, da ohrani cestninjenje za vozila težja od 3,5 tone ter tako most in hitro cesto dejansko integriral v lokalni promet,« pravi Jurišič.

Na vprašanje o predlogih in realnosti izvedbe teh načrtov pa odgovarja: »Želim, da bi za omenjene projekte pridobili čim več sredstev na razpisih, ter da bo učinek na mestni proračun kar najmanjši. Seveda pa gre za projekte, ki bodo olajšali življenje v mestu in zato je tudi poraba proračunskih sredstev upravičena oziroma temu namenjena.«

Mestna oblast ne sme pozabiti na nujne potrebe občanov

Stojan Auer, predsednik LPR – Liste za pravičnost in razvoj, je povedal, da kot koalicijski partnerji niso seznanjeni z načrti župana.

Stojan Auer: »Pozdravljamo ambicioznost župana, vendar si obenem želimo, da mestna oblast ne pozabi na nujne potrebe občanov.«

»Sicer pozdravljamo ambicioznost župana, vendar si obenem želimo, da mestna oblast ne pozabi na nujne potrebe občanov. V prvi vrsti na Zdravstveni dom Tezno, Zdravstveni dom Tabor, sanacijo 120 let starih in azbestnih vodovodnih cevi, na izgradnjo prepotrebnega doma za ostarele, na subvencioniranje položnic, sanacijo športnih objektov, knjižnice, skratka na vse, kar je v predvolilnem času tudi obljubil,« je dodal Auer.

Zelo nerealni načrti

Milan Mikl, vodja svetniške skupine Liste Franc Kangler/NLS, pa pravi, da o načrtih,o katerih poizvedujemo, v mestnem svetu niso nikoli razpravljali.

Milan Mikl: »Še pred tem je potrebno realizirat veliko projektov po posameznih MČ In KS.«

»To so zelo nerealni načrti, saj ta trenutek ne moremo vzdrževat niti obstoječih mostov, kaj šele, da bi gradili nove. Nekateri predlogi pa so sprejemljivi in bi jih v naši svetniški skupini zagotovo podprli, vendar je še pred tem potrebno realizirat veliko projektov po posameznih MČ In KS,« je poudaril Mikl.