Maribor

Žrtve nasilja najpogosteje ženske, izjema niso niti starejše

Gabrijel Toplak, 30.05.19 ob 13:09

V mariborski svetovalnici za žrtve nasilja in zlorab so na dnevu odprtih vrat vse zainteresirane sprejeli »odprtih rok« in jim odgovarjali na vsa možna vprašanja.

Svetovalnica za žrtve nasilja in zlorab Maribor, ki je v Slovenski ulici 8 že več kot devet let namenjena ženskam in otrokom žrtvam nasilja ter javnosti ni posebej znana, je danes »na stežaj« odprla svoja vrata. Pripravili so dan odprtih vrat, ki ga bodo imeli še v torek.

Radojka Hižman: »Naša pomoč je brezplačna, lahko je anonimna in žrtvi, ki ji zagotavljamo zaupnost, se ni potrebno identificirati z vsemi možnimi podatki.«

Nepogrešljiva oblika pomoči pri preprečevanju nasilja v družini

Kot je za osrednji mariborski spletni medij Maribor24.si povedala tamkajšnja vodja Radojka Hižman, svetovalnica deluje kot socialnovarstveni program v okviru Centra za socialno delo (CSD) Maribor. »Danes smo vsem, ki jih zanima, kako svetovalnica deluje, kaj ponuja in na kakšen način lahko pomaga žrtvam nasilja in osebam z izkušnjo nasilja, odprli vrata. Odgovarjamo na vprašanja v zvezi z nasiljem v družini, oblikami in procesi pomoči, delovanjem različnih strokovnih organizacij, služb, nenazadnje jim želimo predstaviti svetovalnico kot enega od nepogrešljivih oblik pomoči pri preprečevanju nasilja v družini,« je poudarila Hižmanova in dodala, da bodo v torek, 4. junija, imeli t. i. strokovni del dneva odprtih vrat, kjer bodo skozi predavanje in foto zgodbo Kaj mi povedo drevesa spregovorili o sodelujočih in nasprotujočih odnosih tako v naravi kot pri ljudeh. Iz tega bodo namreč izpeljali, kdaj lahko pride do nasilja, kaj je potrebno narediti, da ga preprečimo oziroma kaj je potrebno storiti, da si lahko pomagamo. Delavnica bo v prostorih društva TOTI DCA na Partizanski cesti od 10. do 12. ure in je brezplačna, vabljena pa je tako laična kot strokovna javnost.

Vsakršno nasilje je povezano z fizičnim

V svetovalnico prihajajo osebe, ki se soočajo z nasiljem v družini, bodisi kot neposredne žrtve ali imajo izkušnjo z nasiljem in jih teži tako, da ovira njihovo vsakdanje življenje. Zelo dobro sodelujejo s CSD Maribor, saj jim osebe napotijo tudi tamkajšnje delavke, isto pa počnejo še druge organizacije. »Denimo iz šol ali  vrtcev, kjer preko otrok ugotovijo, da prihaja do tovrstnih zadev,« je dejala Hižmanova in nadaljevala, da k njim prihajajo takšni, ki informacije najdejo na spletu, o njih izvedo v ustnem izročilu in se odločijo zgolj za obisk, da se prepričajo o načinih, kako jim lahko pomagajo. »Nasilja, opažamo, je vseh vrst. Od fizičnega, psihičnega, spolnega, zlorabljanja, zanemarjanja. Prihaja tudi do ekonomskega nasilja, kar pomeni, če nekdo razpolaga s tvojim premoženjem brez tvoje volje ali ti omejuje dostop do denarja in mora žrtev za vsako stvar prositi in podobno,« je razložila Hižmanova in glede izkušenj, ki jih imajo v svetovalnici, dejala, da izstopa psihično nasilje, ki je sicer zelo raznoliko (nadzorovanje, zastraševanje, omalovaževanje, omejevanje stikov…). »Vse pa gre z ‘roko v roki’ s fizičnim nasiljem,« je poudarila sogovornica.

Radojka Hižman: »Ženske v 90 odstotkih še vedno primerov žrtve nasilja v družini.«

Žrtve ali povzročitelji niso tipični

V svetovalnici ne opažajo, da bi k njim prihajale tipične žrtve ali tipični povzročitelji. »Večinoma prihajajo ženske vseh starosti, večina jih je srednjih let. V drugi polovici lanskega leta, pa tudi letos opažamo večji delež starejših žensk, ki so žrtve ekonomskega in psihičnega nasilja ter zanemarjanja s strani bližnjih, ki bi na nek način morali zanje poskrbeti,« je dejala Hižmanova. V svetovalnici – odprta je od ponedeljka do petka (dva dneva tudi v popoldanskem času) – so tri strokovne delavke, ki so letos v povprečju obravnavale okrog 75 oseb na mesec. »Ko oseba, ki je ponavadi zadržana, prestopi prag svetovalnice in vstopi v proces svetovanja ter prepozna, kaj nasilje pomeni in kako je škodljivo tudi njenim bližnjim, dejansko pomagamo celotni njegovi družini,« je dejala Hižmanova in sklenila, da pomoč potrebujejo tudi povzročitelji, predvsem pri prepoznavi svojega početja na način, da lahko svoje težnje in potrebe dosežejo na nenasilen način.

Radojka Hižman