Privatizacijski mogotec Igor Lah, ki je med drugim tudi multimilijonar, je preteklih 20 let vlagal denar iz časov certifikatske privatizacije, predvsem v nepremičninske projekte. Zdaj pa se je začel iz nepremičninskih projektov pospešeno umikati. 

Dva prestižna nepremičninska projekta

Pred nekaj dnevi je Lah objavil oglas, da prodaja dva prestižna nepremičninska projekta, s katerima je imel nekoč ogromne načrte.

Gre za projekt ''mariborski Manhattan'', ki je predvideval gradnjo moderne mestne četrti na desnem bregu Drave. Na osmih hektarjih je projekt predvideval tudi gradnjo 115 metrov visokega nebotičnika. Idejni oče projekta je bil nekdanji mariborski župan Franc Kangler. 

Drug projekt pa je predvideval gradnjo naselja z 78 vrstnimi hišami na zemljišču jugozahodno od prestolnice. Tudi ta projekt, imenovan Drenov Grič, se prodaja.

Pričakuje 16 milijonov kupnine

Lahova nepremičninska Ceeref samo za mariborski Manhattan pričakuje osem milijonov evrov kupnine, za projekt Drenov Grič pa 350 tisoč evrov manj. Skupaj torej želi za projekta dobiti 16 milijonov evrov. 

Projekt podpiral tudi bivši mariborski župan Franc Kangler

Že pred skoraj dvema desetletjema, še pred finančno krizo leta 2008 je imela Mestna občina Maribor gigantske ambicije glede izgradnje novega mestnega središča. Ta bi naj nastal na skoraj osmem hektarjev velikem zemljišču v bližini nakupovalnega središča Europark. 

Na teh osmih hektarjih bi se naj razprostirala stanovanja, pisarne, hoteli ter tudi kongresni prostori. MOM je tako pred 17 leti, decembra 2008, sprejela občinski prostorski načrt, ki je že takrat tam predvideval gosto urbano pozidavo.

Mesto bi lahko postalo metropola

Projekt se uradno sprva sicer ni imenoval ''mariborski Manhattan'' temveč projekt Dravska vrata. Sprva je imel tudi izrazito močno politično podporo. Takratni župan Franc Kangler je idejo javno močno podpiral. Prav tako je poudarjal, da bi takšna moderna pozidava mestu prinesla bolj sodoben videz ter ga povzdignila do bolj metropolitanskega izgleda. Predvsem goreča je bila ideja, da bi takšen videz bil za Maribor prikladen v času, ko je mesto nosilo naziv Evropske prestolnice kulture.