Zlata obletnica Univerze v Mariboru ni zgolj praznovanje petdesetih let delovanja, temveč tudi priložnost za razmislek o tem, kako je s svojimi znanstvenimi dosežki in inovacijami oblikovala slovenski intelektualni prostor ter pustila močan pečat v družbi in gospodarstvu, poroča Slo24.
Med najodmevnejšimi dosežki univerze izdelava prvega slovenskega satelita
Ustanovljena leta 1975, danes Univerza v Mariboru predstavlja drugo največjo in drugo najstarejšo univerzo v Sloveniji, takoj za Univerzo v Ljubljani. Sestavlja jo 17 fakultet, Univerzitetna knjižnica in študentski domovi. Čeprav nosi ime po Mariboru, deluje na več koncih Slovenije – med drugim v Ljubljani, Kranju, Celju, Brežicah, Krškem in Velenju.
Univerza v Mariboru se ponaša z uspehi na številnih področjih. Uvrstila se je med 1 % najboljših raziskovalnih ustanov na svetu na področju fizike, med devetimi slovenskimi institucijami, ki so dosegle ta rezultat, pa je prav mariborska univerza tista z največjim številom citatov.
Med najodmevnejšimi dosežki univerze izstopa izdelava prvega slovenskega satelita. Po več kot desetletju raziskav je namreč Univerza v sodelovanju s podjetjem SkyLabs leta 2020 uspešno končala projekt nanosatelita TRISAT, ki je 3. septembra 2020 z evropsko raketo VEGA poletel v vesolje. Gre za pomemben preboj v razvoju slovenskih vesoljskih tehnologij, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) ter SkyLabs pa sta tako s svojim delom postavila nove mejnike v miniaturizaciji satelitskih sistemov na svetovni ravni, piše Slo24.
Univerza ima pomembno vlogo tudi pri gospodarskem razvoju mesta in regije
Univerza v Mariboru ima pomembno vlogo tudi pri gospodarskem razvoju mesta in regije. S pomočjo Univerzitetnega inkubatorja Tovarna podjemov aktivno spodbuja podjetniško miselnost med študenti in raziskovalci. Na ta način se znanje prenaša iz akademskega okolja v gospodarstvo, kar omogoča nastanek številnih inovativnih podjetij.
Pomemben del te zgodbe so tudi veliki infrastrukturni projekti, kot sta superračunalnik HPC RIVR in Tehnološko-inovacijski center INNOVUM, ki povečujeta raziskovalne zmogljivosti ter omogočata odprt dostop podjetjem in institucijam.
Univerza v Mariboru pa ne vpliva le na znanost in gospodarstvo, temveč tudi na družbeni in kulturni razvoj mesta - kot dom tisočih študentov v Maribor prinaša mladostno energijo, sveže ideje in mednarodno raznolikost, s čimer bogati lokalno okolje. Razvoj univerzitetne infrastrukture prispeva k preobrazbi mesta, številne športne, kulturne in družbene dejavnosti pa krepijo povezanost skupnosti.
S širitvijo fakultet v druge slovenske regije (Ljubljana, Kranj, Celje, Brežice, Krško, Velenje) je omogočila dostop do visokošolskega izobraževanja tudi tistim mladim, ki te možnosti prej niso imeli. Za tekoče študijsko leto univerza razpisuje 4540 prostih vpisnih mest, s čimer bo v Maribor in druga slovenska mesta pritegnila še več nadarjenih študentov, ki bodo soustvarjali prihodnost znanja in razvoja, še piše Slo24.
