Marko Podjavoršek je pred dobrim letom dni postal direktor Zavoda za urbanizem Maribor, ki je del Javnega holdinga Maribor, sicer pa institucija s 66-letno zgodovino, ki je ves ta čas sooblikovala podobo oziroma sodelovala pri prostorskem načrtovanju ne le Maribora, pač pa malodane vseh občin v severovzhodni Sloveniji. Kot strokovnjak za marketing in komunikacije, ki ima izkušnje tudi z delom v medijih in z mediji, si je Podjavoršek v mobilni pisarni JHMB-ja na Glavnem trgu vzel čas tudi za naše bralce in predstavil nekaj svojih pogledov, kakšen bo oziroma bi naj bil Maribor prihodnosti. 

Gospoda Podjavoršek, letos je bil končno sprejet občinski prostorski načrt (OPN) za Maribor. Kaj to v praksi pomeni za samo mesto z okolico? Zakaj je to tako velika odrešitev?

"OPN je ključni občinski prostorski dokument, na osnovi katerega se potem izvaja vse izvedbene aktivnosti: od prometa, zelenih površin, infrastrukture ... Vsega, kar terja, da se tam začne nekaj graditi oziroma vsebinsko izvajati."

Predstavlja OPN vizijo Maribora prihodnosti?

"Morda delno, saj se kot mesto tudi dokument prilagaja in spreminja. Vsakemu OPN-u sledijo spremembe in dopolnitve, ki jih ne inscenira zgolj mesto ali lokalna skupnost, ampak tudi pobude državljanov, gospodarstvo ..."

Ali bi lahko izpostavili katero mestno četrt, ki ima največ rezerv v potencialni preobrazbi, transformaciji? Morda Melje kot precej degradirano območje?

"Mesto, ki doživi tak šok, kot ga je Maribor - torej padec vseh teh industrijskih panog -, se mora prilagoditi nekim novim situacijam. Usmeriti se mora v kaj drugega, najsi bo to turizem, kulinarika, kakšne storitve, razvojne panoge ... Nekaj, kar zaposluje ter dviguje in razvija mesto. Pri tem je ključen tudi prostor, saj je osnova za aktivnosti na nekem območju. Ko že omenjamo Melje; tam je izrazito industrijsko območje, ki nima nekih servisnih aktivnosti. Tam so se pred časom - že desetletja nazaj - razvijale gospodarske, obrtniške dejavnost, umanjkale pa so storitve, ki služijo meščanom. Tu gre torej za območje, ki mu je treba urediti infrastrukturo, promet in mu dati vsebine, denimo kulturne ali kreativne. Tako bi lahko dobili nove subcentre mesta. To poznamo recimo iz Pariza, kjer se vsak predel razvija po svoje. A vse to terja načrtovanje v prostoru, ki nadalje omogoča obnovo te bogate industrijske dediščine Melja; Hutterjeve tovarne itd. Dober zgled socialnega delovanja je, da se te zadeve ohranjajo, vsebino pa lahko nudijo kakšne trajnostne vsebine in ohranjajo duh tradicije. Ne nazadnje bi lahko tja umestili tudi kakšne javne inštitucije in tako decentralizirali mesto."

[[image_1_article_80370]]

Po drugi strani pa imamo dele mesta, ki so vse bolj polni, da jim infrastruktura že težko sledi, denimo Studenci ...? 

"Izgradnja bivanjske infrastrukture terja tudi neko drugo infrastrukturo, ki bi podpirala vse to. G hosti poselitvi je treba umestiti prostore za rekreacijo, zelene površine, možnost dostopa do tega ali onega ... Ti izzivi zagotovo obstajajo."

Okoljski vidik, vsaj tako se zdi, postaja vse bolj pomemben. Mesta se borijo za nazive, kot je denimo zelena prestolnica ipd. Ali bo zaradi tega koncepta trajnosti Maribor po zgledu kakšnih drugih zahodnoevropskih mest, kjer so denimo kolesarske avtoceste nadomestile navadne ceste, čez denimo 20 let bistveno drugačen?

"Kar se tiče nazivov ... Mesta, ki želijo poudariti določene vidike svojega razvoja, ki so si jih zastavili in morda že tudi dosegli, to pač kronajo z nekim nazivom. Meni se to zdi pozitivno, saj daje dodatno motivacijo za premik naprej. Ko pa govorimo o Mariboru prihodnosti, vemo, da je to zelo nehvaležno napovedovati. Vemo, da 20 let mine zelo hitro. Toliko časa je denimo nastajal samo OPN."

Pa če zastavim vprašanje tako: kakšno mesto si želimo čez 20 let?

"Želimo si mesto, ki ni pregreto od betona ali kamna, temveč da je zeleno in bolj prijetno za bivanje. K temu spada tudi javni promet, ki dejansko deluje, zaradi česar avtomobili ostajajo doma ali se vsaj ne spuščajo proti centru mesta in ustvarjajo dodatne gneče. V tem pogledu je ob učinkovitem javnem prevozu tudi smiselna souporaba koles (MBajk) ali avtomobilov (Avant2Go) ali kakšne druge storitve, ki ne zapolnjujejo cest z nepotrebnim prometom. Ob vsem tem si želimo tudi, da je mesto varno, da ima hiter dostop do svojega zelenega zaledja, da se čim več ljudi zaposluje v njem oziroma v regiji ... Sam denimo v Mariboru vidim rezervo v tem, da bi lahko imel morda neke vrste kamp v mestu, ki bi bil temelj zelenega turizma. Mislim, da si Maribor to lahko privošči in bi moral tudi najt način za izvedbo. Mi kot ZUM pa bi si želeli nekaj takšnega tudi soustvariti."

Skratka, tudi v vijoličastem mestu je glavno vodilo: zeleno, zeleno, zeleno ...

"Ja, ampak ko govorimo o zelenih površinah, moram poudariti; ne le, da jih je treba načrtovati, treba jih je tudi izvesti in vzdrževati. Na zadnjih strokovnih srečanjih je veliko govora o tem, da samo mala drevesa ne prispevajo kaj veliko k ohladitvi mest. Potrebne so velike zasaditve, ki pa jih je treba tudi skrbno načrtovati, saj vsako drevo potrebuje prostor za svoj koreninski sistem in dolgoročni obstoj. Mesta se torej morajo odločati za velike zasaditve, kot so drevoredi, saj le te nevtralizirajo učinke podnebnih sprememb, manjše zasaditve so bolj estetskega pomena."

[[image_2_article_80370]]

Katero denimo evropsko mesto ima že implementirane rešitve, ki so vam še posebej všeč? Obstaja mesto, po katerem bi se lahko Maribor tozadevno zgledoval?

"Saj vemo; na teh lestvicah mest, ki so najbolj prijetna za bivanje, so vselej ista imena: Dunaj, Melbourne ... Zdaj; ali so res tako prijetna za bivanje, ne vem. Vsako mesto naslavlja neke svoje cilje. Nekatera propadajočo industrijo, druga preveč intenzivno industrijo. Eno ima preveč intenziven promet, drugo premalo zelenih površin. Eno želi čim prej doseči milijon prebivalcev, drugo si želi čim bolj zaustaviti rast tega števila in nuditi čim bolj ugodno okolje za že obstoječe. Univerzitetno mesto pritegne več potencialnih prebivalcev, a mora hkrati zagotavljati tudi delovna mesta v znanosti, gospodarstvu ... Težko je torej tozadevno ocenjevati."

Pa vendarle, osebne preference?

"Recimo meni je Praga kot mesto izredno všeč. A to je ogromno mesto s številnimi izzivi na področju prometa pa še marsičesa. Všeč mi je tudi Krakow. Konec koncev mi je všeč tudi Ljubljana, v kateri sem dolgo živel. Se mi pa zdi, da se je tam transformacija mesta zgodila zelo hitro, morda prehitro. Turizem jo duši. Seveda turizem prinese marsikaj pozitivnega, a vsi deležniki v mestu ga ne sprejemajo tako. In Ljubljana s svojim turizmom je lahko za Maribor dobra šola." 

Center Ljubljane je doživel totalno gentrifikacijo; kot da je namenjen le še turistom ...

"Tako je, ljudje se selijo ven. Ali pa se ne selijo in ostajajo nezadovoljni, ker turizem seveda zahteva določene aktivnosti. Seveda so mesta namenjena tudi raznolikemu dogajanju na javnih prostorih, a po drugi strani tu še vedno živijo ljudje in treba je upoštevati tudi njihovo stališče. Ne moreš ker reči, naj se preselijo, če tam živijo že toliko in toliko let." 

[[image_3_article_80370]]

Maribor za zdaj še nima težav s preveč turizma, ima pa svoje druge težave. Katere mora najbolj naslavljati?

"V mestu je predvsem treba najti motivacijo, da ljudje tu živijo in delajo, da imajo možnost samostojnega podjetniškega delovanja. Drugi izziv je ureditev prometa; ne zgolj tega, ki se premika, ampak tudi mirujočega. Govorim o parkirnih mestih. V tem smislu se je že kar dobro obnesla praksa spletnih storitev za parkiranje. Primere dobrih praks s storitvami mobilnosti, kot sta Avant2Go in MBajk smo že omenili. Mesto se tudi ukvarja s sistemom obvoznic in prometno strategijo. Želja je seveda izprazniti mesto vozil in dati čim več prostora pešcem in kolesarjem, da bo za njih bolj varno in prijetno."

Kakšno pa je vaše mnenje o zdaj že prastari ideji tunela pod centrom mesta? 

"Ideja je zagotovo zanima, ne nazadnje takšno rešitev poznamo že iz bližnjega Gradca. Gre za rešitev, ki mesto očisti prometa in nepotrebnih poti. Seveda je tovrstni tunel stvar večje investicije, a tudi mesto, kot je Maribor, si bo to v prihodnjih letih moralo upati."

[[image_4_article_80370]]

Kaj pa radarji, ki zadnje tedne razburjajo občane? Kakšno mnenje imate o njih?

"Na področjih, kjer so območja šol, je varnost ključna. Če ne drugega, radarji krepijo to zavest. Seveda so naleteli na različne kritike. Moje mnenje tudi je, da mesto, polno radarjev, ne bi spremenilo kulture. Niti ne moreš postaviti radarja prav na vsako cesto v mestu. Treba je delati tudi na kulturi vožnje."