Pomanjkanje padavin, ki smo mu v teh dneh priča tudi v Podravju, že močno vpliva na razmere v kmetijstvu. Kot pojasnjujejo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj, je v preteklih letih zimska zaloga vode praviloma zadoščala za ugoden začetek kmetijske pridelave, letos pa smo se že marca soočili s pomanjkanjem padavin in izrazito sušo. Od začetka leta 2022 do konca marca je namreč padlo le tretjino padavin (55 mm) dolgoletnega povprečja, zato je bil že začetek pridelovalne sezone v znamenju negativne vodne bilance v tleh. V prvi polovici junija je sicer padlo v Podravju okrog 100 mm padavin, a so bile zelo neenakomerno porazdeljene, bilo je nekaj večjih padavinskih dogodkov z obilico dežja, ki je dobro namočil zemljo, a obenem povzročil tudi precej težav z odnašanjem (erozijo) rodovitne prsti, predvsem na zemljiščih posajenih s koruzo. Od 20. 6. naprej v juniju na območju Podravja ni bilo več padavin. Julij je imel samo en padavinski dogodek z dežjem, to je bilo 5. julija, ko je padlo v Podravju od 10 do 15 mm padavin, kasneje ni bilo več padavin, dodatno pa so tla sušili vročinski val v sredini meseca (v trajanju 10 dni), izjemno nizka zračna vlaga, vroči južni vetrovi in nadpovprečno sončno sevanje. S tem je bila dosežena maksimalna evapotranspiracija (proces prehoda vode s površine Zemlje v atmosfero), tudi do 8 mm/dan. Območje Podravja je tako že 50 dni izpostavljeno sušnim razmeram.

Pomanjkanje padavin je prizadelo vse kmetijske kulture

Andrej Rebernišek, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, poudarja, da imamo v obdobju vegetacije (od 1.4. do 5.8.) izrazito negativno vodno bilanco, saj ta na območju Podravja znaša – 237 mm. Pomanjkanje padavin pa je prizadelo praktično vse kmetijske posevke, najbolj pa koruzo, pri kateri so v zadnjih letih povprečni pridelki presegali 11 ton suhega zrnja na hektar. Letos pričakujemo mnogo nižje pridelke, na lažjih peščenih tleh grozi celo popoln izpad pridelka. Na posameznih zemljiščih  Dravskega in Ptujskega polja so bili posevki konec julija povsem posušeni, koruza pa ni formirala storžev. Na okrog 20 odstotkih vseh površin so posevki popolnoma uničeni, na površini okrog 20 odstotkov bo izpad pridelka do 80 odstotkov in na nadaljnji površini 20 odstotkov bo izpad pridelka do 50  odstotkov. Z vsakim dnem brez padavin se ta delež še povečuje. “To je ena izmed glavnih kultur v Podravju in zato bo škoda še toliko večja. Suša z vročinskim udarom je vplivala na razvoj koruze prav v času cvetenja, ko je ta kultura najbolj občutljiva na pomanjkanje talne vlage. Naj povem, da smo že vzeli vzorce koruze, da bomo lahko kmetom še pravočasno svetovali glede siliranja, da bomo imeli vsaj nekaj osnovnega pridelka. Do zdaj smo govorili, da se suša pozna na prodnatih, peščenih tleh, zdaj pa opažamo, da se seli tudi na težja tla.”  Velik izpad lahko po Reberniškovih besedah pričakujemo tudi pri poznem krompirju, sončnicah, soji, nenamakanih vrtninah in oljnih bučah. Močno prizadeto pa je tudi travinje. “Pri ekstenzivni rabi so kmetje opravili samo en odkos, pri intenzivni v povprečju dva, dva bi morala še slediti, kar pa se zaradi pomanjkanja dežja ne bo zgodilo.” 

Kakšno pa je stanje v vinogradih? “Na območju Haloz, kjer so plitka in lapornata tla, se na določenih mestih že vidi močna prizadetost vinske trte, nekoliko manj v Slovenskih goricah. Na udaru so predvsem mlajši nasadi, stari do 10 let. Obstajajo pa velike razlike glede na tip tal in lokacijo, saj so bile padavine, kolikor jih je bilo, razporejene zelo neenakomerno. Obstaja bojazen, da bo začelo grozdje predčasno dozorevati.”

Zadnja večja suša je bila v letu 2003

Rebernišek še pojasnjuje, da smo s takšnimi razmerami nazadnje soočali v letu 2003, zadnji podatki pa celo kažejo, da bo letos izpad pridelkov še višji kot takrat.

Vode za namakanje je dovolj, namakalnih sistemov pa zelo malo

Edina rešitev za prizadete kulture je namakanje, a kaj ko v Sloveniji nimamo dovolj namakalnih sistemov. Na našem koncu so ti sistemi le na območju Gorišnice, Ormoža in deloma Središča ob Dravi, na območju občine Lenart so uredili manjši namakalni sistem. Po drugi strani pa imamo v Podravju dovolj vode za namakanje. “Naš zavod si že vrsto let prizadeva za ureditev tega področja; od ustanovitve kompetenčnega centra za namakanje do nujnosti po poenostavitvi postopkov za pridobitev potrebnih soglasij za namakanje. Potrebno bi bilo najti investitorja, ki bi bil v večji meri pod vplivom države, naš predlog je Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Zdaj je to odvisno od lokalnih skupnosti. Težave so predvsem pri manjših občinah, ki težko, kljub temu da so namakalni sistemi 100-odstotno financirani, zagotovijo potrebna sredstva, saj je sofinanciranje zagotovljeno šele po realizirani investiciji,” zaključuje Rebernišek.