V preteklosti so javna podjetja nelegalno ustanavljala hčerinska podjetja in se tako izognila nadzoru računskega sodišča. Z ustanovitvijo Javnega holdinga bi to prakso končno ustavili.

Dr. Boštjan Brezovnik s Pravne fakultete Univerze v Mariboru je prejšnji teden na novinarski konferenci pred sejo Mestnega sveta MOM pojasnil, zakaj je ustanovitev javnega holdinga, ki bi v enotno operativo povezal vsa javna podjetja, kot tudi zavode, nepogrešljiva za Maribor. Več podrobnosti o holdingu bo sicer predstavljenih na naslednji seji, saj so v delu še manjši vsebinski popravki o odloku o ustanovitvi holdinga.

Iz javnih podjetij v letu 2017 odteklo kar 2 milijona evrov

V preteklosti so se javna podjetja namreč izognila poslovnemu finančnemu kot tudi političnemu nadzoru, saj računsko sodišče na tem področju namreč nima posebnih pristojnosti. Vse skupaj pa je vodilo do izgube javnih financ. Samo v podjetju 2017 bi naj ta podjetja tako izgubila skoraj 2 milijona evrov. Vse skupaj je tako pripeljalo do konkretne decentralizacije in samovolje, ki jo želi županova ekipa odpraviti. To je tudi eden izmed temeljih razlogov, zakaj je potrebno ta podjetja tako likvidirati in zagotoviti njihovo transparentno poslovanje z učinkovitim nadzorom. S holdingom bi se te službe zagotovile centralno, centralizirali se bodo tudi postopki javnega naročanja, ki so bili sedaj razpršeni in brez učinkovitega nadzora. Seveda bo vzporedno potrebno ojačati nadzor s strani mestne uprave in pa zagotoviti učinkovit politični nadzor preko nadzornega odbora.

Višji standard, višje cene položnic?

Učinki holdinga bodo sicer vidni šele v drugem mandatu. Kratkoročno gledano pa bodo v prvi fazi že jeseni sledili novi odloki na področju ravnanja s komunalnimi odpadki, oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja odpadnih voda, vzdrževanja občinskih cest, na ta način pa se bo dvignil standard, kot je zahtevan tudi v skladu z evropskimi predpisi. Povsem mogoče je, da se bodo z dvigom standarda dvignile tudi cene na položnicah – slednjega župan tudi ni zanikal.

“Samo z denarjem, ki je bil izgubljen v letu 2017 s hčerinskimi podjetji javnih podjetij, bi lahko obnovili vsaj 10 vrtcev v MOM ali zgradili nov vrtec oziroma osnovno šolo,” je bil jasen Brezovnik. Dodaja še, da dlje kot bo trajalo takšno stanje, več denarja se bo izgubilo.

Nelegalno ustanavljanje hčerinskih družb

Leta 2015 je računsko sodišče pripravilo mnenje o upravljanju s kapitalskimi naložbami in jasno zapisalo, da lahko občine in javna podjetja ustanavljajo gospodarske združbe, samo če je slednje v javnem interesu – slednji v teh primerih seveda ni bil izkazan. Vse prejšnje ekipe vodstva MOM tega niso prepoznale, zato so dopuščale nadaljnje mreženje, s čimer se je izgubljal javni denar.

S holdingom za učinkovitejše pridobivanje evropskih sredstev

Ključni problem Mestne občine Maribor je v tem, da je slednja trenutno soustanoviteljica 87 pravnih oseb, od tega tudi 50 javnih zavodov in 17 krajevnih skupnosti. Odloki so večinoma v neskladju z javnimi predpisi, prav tako pa v preteklosti niso bile izvedene analize javnih finančnih posledic ter posledic cen vseh javnih storitev za občane. “Končni rezultat holdinga bo zagotovo ustrezna in učinkovita organizacija, nadzor nad javno-finančnim delom. Potrebno ga je vzpostaviti tudi zaradi učinkovitejšega črpanja evropskih sredstev, kar je v bistvu njegov najpomembnejši del.”

V preteklosti se je namreč izkazalo, da je bil MOM med vsemi mestnimi občinami najmanj učinkovita pri črpanju evropskih sredstev. “Zato se je županova ekipa že lotila priprave strategije priprave trajnostnega razvoja mesta, je dejal Brezovnik. MOM bi od leta 2004, ko je bil sprejet Zakon o varstvu okolja, že morala imeti program varstva okolja, a pripravili niso ničesar. Ker pa ti programi niso pripravljeni, se tudi ni mogoče učinkovito pripraviti na pridobivanje evropskih sredstev. Seveda je potrebno pripraviti tudi programe na ostalih področjih, recimo športa, zelenih tehnologij in drugih, ki so vezani na prostorski načrt občine. “Le tako se bomo lahko od leta 2021 prijavljali na evropska sredstva, ki smo jih v Sloveniji zaradi odsotnosti strateških načrtov uspeli počrpati le 13 odstotkov.”