V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor (UKC Maribor) že od novembra lani nove bolnike z raki sečil in prostate preusmerjajo na Onkološki inštitut v Ljubljani, vendar le začasno. Razlog za to pa naj bi bil kadrovski manko, ki je nastal zaradi nenadnega odhoda specialista internistične onkologije in hkratnih porodniških staležev. Za pojasnila smo se obrnili na UKC Maribor in na Onkološki inštitut v Ljubljani.

Težava je pomanjkanje specialistov internistične onkologije

Iz UKC Maribor so uvodoma pojasnili, da se z urološkimi raki ukvarja več specialistov, ob urologih so od onkologov vključeni v obravnavo bolnikov tudi radioterapevti in internisti onkologi. "Težava je nastala zaradi pomanjkanja specialistov internistične onkologije, torej zdravnikov, ki skrbijo za vodenje sistemske terapije teh bolnikov," so pojasnili.

Ob tem so dodali, da je do nastale težave to področje na njihovem oddelku padlo na 1,5 zdravnika: "Ta številka je takšna zato, ker se v UKC MB vsak specialist ukvarja z dvema velikima onkološkima 1 področjema in zato lahko 1 človeka štejemo, kot 50 % posvečenega za eno področje."

Nenačrtovan odhod in porodniški stalež

"Žal se je zgodil v tem timu tako nenačrtovan odhod zdravnika (ki je med drugim pokrival tudi področje raka prebavil) in porodniški stalež (kolegica je ob tem pokrivala rak pljuč)," so pojasnili in dodali, da je tako ostala samo specialistka, ki je zaposlena za 7 ur in pokriva dodatno še rak prebavil.

Na OI LJ se medtem vsak specialist internistične onkologije ukvarja samo z enim področjem. "V načrtu je bilo, da v letu 2025 pridobimo 3 nove specialiste, kjer se bosta vsaj dva ukvarjala z urološkimi raki, vendar od 3 prihodov, bo letos samo eden, saj imamo še dodatno dva porodniška staleža," so nadaljevali.

"Porodniških staležev in tudi nenapovedanih odhodov ni moč predvideti."

V Ljubljano so preusmerili samo bolnike z novo diagnozo

V DZ so pred časom izpostavili, da so v UKC Maribor "prenehali z obravnavo bolnikov z urološkimi raki", a so nam v UKC Maribor zatrdili, da ta trditev ni resnična, saj so obdržali vse bolnike, ki so se do sedaj zdravili v njihovi ustanovi. Na OI LJ so tako preusmerili samo bolnike, ki so jim diagnozo postavili na novo (od oktobra lani).

"Nadomeščanje zdravnika specialista internistične onkologije je izjemno težko, saj tega profila v Sloveniji primanjkuje. Ker se zavedamo, da smo majhna ekipa zelo predanih posameznikov, smo na svoja pleča prevzeli dodatne obremenitve, samo, da se omogoči bolnikom čim bolj nemoten dostop do zdravljenja," so še dodali.

Kako dolgo bodo novi pacienti še hodili na zdravljenje v Ljubljano?

Bolniki, ki še niso pričeli z zdravljenjem, bodo tako do ureditve kadrovskih težav prejemali predvideno terapijo v Ljubljani, kar je bil dogovor med vodstvom obeh inštitucij. Oddelek za onkologijo UKC MB je bil zasnovan kot oddelek za zdravljenje bolnikov z najpogostejšimi raki (rak dojke, prebavil, pljuč in uroloških rakov) in te usmeritve se bodo, kot so pokomentirali, tudi držali.

"Želimo nuditi celostno oskrbo teh bolnikov, kar nam sedaj ne uspeva samo na področju urologije, kjer pa so prisotni še drugi izzivi, ki pa niso vezani samo na naš oddelek," so zaključili.

Čakalne dobe znotraj dopustnega časa

Za odgovore na nastalo situacijo smo se obrnili tudi na Onkološki inštitut v Ljubljani, kamor so začasno preusmerjeni bolniki z novo diagnozo urološkega raka iz Maribora. Iz rednih poročil o čakalnih dobah OI Ljubljana izhaja, da zaenkrat zagotavljajo čakalne dobe znotraj dopustnega časa. "Kljub zaostrenim okoliščinam, kot so splošno pomanjkanje kadra v zdravstvu in izjemna prostorska stiska na OI Ljubljana, si prizadevamo, da so vsi bolniki, ki prihajajo k nam, obravnavani v najkrajšem možnem času, prav tako vsem bolnikom zagotavljamo vrhunsko multidisciplinarno zdravstveno obravnavo in oskrbo," so zagotovili.

Dodali so tudi, da ostajajo zavezani h kakovosti in odličnosti do vsakega bolnika, obsega storitev pa, kljub težjim razmeram, ne zmanjšujejo.

OI Ljubljana obravnava približno 70 odstotkov vseh bolnikov

Kot osrednji onkološki center OI Ljubljana obravnava približno 70 odstotkov vseh bolnikov z rakom in tako skrbijo za uravnotežen in pravilen razvoj onkologije v Sloveniji. "Organiziranost onkološke mreže ima pri številu obravnav bolnikov na OI Ljubljana velik pomen; zadnja leta na primer opažamo večji pritok bolnikov iz podravske in pomurske regije. Nadaljnji razvoj onkološke mreže pa presega OI Ljubljana," so zapisali.

Glede prostorske problematike je Onkološki inštitut Ljubljana leta 2020 pripravil analizo izrabe obstoječih prostorskih kapacitet in potreb, ki je pokazala, da inštitut prostorske problematike za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti ne more rešiti znotraj obstoječih prostorov. "Ker je za celotno delovanje Onkološkega inštituta pomembno, da so dodatni prostori blizu obstoječih objektov, si je inštitut kot srednjeročni cilj zastavil izvedbo delnih rešitev, ki so bile zasnovane v preteklih letih. Je pa glede na vedno večji dotok bolnikov na naš inštitut, tudi iz drugi regij, potreba po novogradnji nujna, saj potrebe presegajo trenutne zmogljivosti," so še dodali.

Prostorska stiska je ena od ključnih ovir za nadaljnji razvoj inštituta

Kot so pojasnili, nimajo prostora za nujno potrebni dodatni napravi MR in CT, prav tako nimajo prostora za razširitev laboratorijske dejavnosti, presejalne programe itd. "V primeru zagotovljenih dodatnih prostorov bi lahko klinične dejavnosti izvajali hitreje, je pa potrebno poudariti, da bi v primeru izvedbe GOI del ob večjih sanacijah ali menjave opreme bili primorani določene dejavnosti ali oddelke za čas izvedbe GOI del zapirati, kar neposredno pomeni izpad kliničnega dela," so razložili.

"Obremenitve in stiske bolnikov razumemo in posvečamo veliko pozornosti iskanju rešitev in načinov, da so stiske čim manjše, ob predpostavki, da varnost in kakovost njihove obravnave ostaja na najvišjem nivoju," so zaključili.