Minuli konec tedna smo prejeli več anonimnih prijav, domnevno s strani zaposlenih v Domu Danice Vogrinec, ki so z zaskrbljenostjo opozorili, da ob aprilski plači niso prejeli regresa za letni dopust za leto 2025.

Glede izplačila regresa za zaposlene v javnem sektorju so se namreč vlada in reprezentativni sindikati javnega sektorja ob robu pogajanj o prenovi plačnega sistema dogovorili, da bo ta letos in prihodnje leto izplačan najpozneje pri plači za mesec april (izplačilo v maju), dogovorjena pa je bila tudi višina regresa.

Minimalna plača za leto 2025 znaša 1.277,72 evra, kar pomeni, da regres letos znaša 1.341,61 evra.

»Minimalna višina regresa po Zakonu o delovnih razmerjih je v višini minimalne plače. Za javni sektor smo se s sindikati dogovorili, da bo letošnji regres višji za pet odstotkov, medtem ko bo regres leta 2026 višji za deset odstotkov od minimalne plače,« je pojasnila državna sekretarka na Ministrstvu za javno upravo Mojca Ramšak Pešec. 

V anonimnih opozorilih so zaposleni opozorili tudi na to, da jih o kasnejšem izplačilu niso obvestili. 

Zaposleni bodo regres prejeli najkasneje 20. maja

Za pojasnila smo se obrnili na direktorja doma starejših Marka Slaviča.Ta nam zagotovi, da bodo vsi zaposleni regres, ki je po njegovih pojasnilih v skladu z vso veljavno zakonodajo, prejeli v tem tednu oziroma najkasneje do 20. maja.

»Regres je v izplačilu ta teden, tako kot je bilo načrtovano. Zgolj zaradi tehnike obračuna se regres izplačuje takoj po plači. Za to smo se odločili, ker je tako lažje narediti obračun in stvari lepše tečejo. Vedno delamo v dveh obračunih. Še nikoli se ni zgodilo, da regresa ne bi dobili. Zagotavljam, da se to ne more zgoditi, za zaposlene skrbimo še bolj, kot zmoremo,« je zatrdil Slavič.

Na pomislek, da regres kljub zagotovilom prihaja z zamudo, Slavič odgovori: »Lahko bi bila plača tudi kasneje. Tolmačenja so tukaj drugačna. Kot sem pojasnil, mi smo izključno zaradi tehnike samega obračuna izplačilo regresa predvidili do 20. maja.«

Najnižji regres v višini minimalne plače

Delavec, ki ima pravico do letnega dopusta (to pa je vsak delavec v delovnem razmerju, saj se ta pravica pridobi s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi), ima v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih pravico do regresa za letni dopust najmanj v višini minimalne plače.

Zakon o delovnih razmerjih določa minimum pravic, tako da kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi lahko določa višji znesek regresa za letni dopust, do katerega je upravičen delavec.
Delodajalec mora regres delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta.

Če je delavec upravičen le do sorazmernega dela letnega dopusta, ker ni zaposlen celo koledarsko leto, potem ima posledično tudi pravico do sorazmernega dela regresa za letni dopust. Če je delavec zaposlen s krajšim delovnim časom, ima prav tako pravico do sorazmernega dela regresa za letni dopust glede na trajanje delovnega časa. »Razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o materinskem, očetovskem in starševskem dopustu; v teh primerih ima pravico do celotnega regresa,« so nam pojasnili na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Za kasnejši rok izplačila dva pogoja

S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

»Za kasnejši rok izplačila morata biti hkrati izpolnjena oba pogoja – možnost kasnejšega izplačila določena v kolektivni pogodbi in pa nelikvidnost delodajalca. ZDR-1 pojma nelikvidnosti sicer posebej ne opredeljuje, zato se je za razlago pojma smiselno nasloniti na insolvenčno zakonodajo, ki določa, da je nelikviden delodajalec, ki v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju,« nam na vprašanje v katerih primerih je dovoljeno kasnejše izplačilo odgovorijo na ministrstvu. Ob tem še dodajo, da mora glede na obstoječo sodno prakso nelikvidnost dokazati delodajalec, Inšpektorat RS za delo pa je še posebej pozoren na izpolnjevanje obeh pogojev.