Velike količine mulja v strugi reke Drave in njenih akumulacijskih jezerih imajo številne negativne posledice. Ne samo, da se z zamuljenostjo zmanjšuje njen energetski potencial, ob večjih nalivih je zaradi manj prostora v jezerih pred elektrarnami zvišana tudi poplavna ogroženost.
Na Direkciji Republike Slovenije za vode pravijo, da se je problematika mulja v reki Dravi izraziteje pojavila po izgradnji hidroelektrarn. Dodajajo, da trenutno enotne strategije za celovito reševanje tega izziva še ni, vendar v okviru bilateralnega sodelovanja potekajo priprave splošnih ciljev, ki bodo podlaga za razvoj trajnostnega in čezmejnega upravljanja sedimentov.
Za odstranjevanje mulja odgovorna država in koncesionarji
Po pojasnilih direkcije je odstranjevanje mulja potrebno le, kadar ta zmanjšuje pretočnost struge ali negativno vpliva na stanje voda. Po Zakonu o vodah upravljanje z vodami izvaja država, ki je tudi odgovorna za odstranjevanje mulja. Na odsekih, ki so koncesionirani za proizvodnjo električne energije, pa je za to odgovoren koncesionar.
"Iz odloženih sedimentov oblikujemo gnezditvene otoke v akumulacijah"
Tudi v družbi Dravske elektrarne Maribor (koncesionar za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije) pravijo, da odloženi mulj (sedimenti) v akumulacijah zmanjšuje njihovo kapaciteto, kar pomeni manj razpoložljive vode za premikanje proizvodnje električne energije v časovnih obdobjih z večjo porabo. "Manjša kapaciteta akumulacij lahko do neke mere vpliva tudi na poplavno varnost, vendar je treba razumeti, da so ob močnih padavinah količine vode, ki pritekajo po strugi reke Drave in njenih pritokih, tako velike, da niti predhodno izpraznjene akumulacije ne morejo omembe vredno znižati konic poplavnega vala," pojasnjujejo.
[[image_1_article_73654]]
Sedimente, ki jih odstranijo iz akumulacij, odlagajo na asfaltirane površine nasipov, kjer se postopoma zarastejo in ustvarijo naravne obrežne strukture, pomembne za ribe in ptice. "Poleg tega iz odloženih sedimentov oblikujemo gnezditvene otoke v akumulacijah. Vse v skladu z potrebnimi soglasji in dovoljenji. Na podlagi številnih veljavne prostorske, okoljske in ostale regulative na tem področju, študij ter sprejete strategije trajnostnega upravljanja s sedimenti, ki vključuje tudi akcijski načrt za izvajanje ukrepov, iščemo tudi nove rešitve za predelavo sedimentov v uporabne sekundarne produkte in nove namembnosti uporabe."
[[image_2_article_73654]]
[[image_3_article_73654]]
V okviru projekta Ready4Use so v sodelovanju z Zavodom za gradbeništvo Slovenije in Goriškimi opekarnami sediment uspešno uporabili pri izdelavi opečnih izdelkov, za kar so leta 2023 prejeli okoljsko nagrado.
Poleg tega od leta 2022 Dravske elektrarne Maribor sodelujejo kot partner pri projektu LIFE IP RESTART, ki poteka pod okriljem Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Cilj tega projekta je raziskati možnosti predelave in ponovne trajnostne uporabe sedimentov. "Z drugimi projekti in študijami pa preverjamo ukrepe za zmanjšanje dotoka, odlaganja in spodbujanje premeščanja sedimentov z najbolj kritičnih območij."
[[image_4_article_73654]]
Tudi za sanacijo degradiranih območij po poplavah
Na direkciji pa so na vprašanje, na kak način se v reki Dravi mulj čisti in kje se ga odlaga, odgovorili: "Mulj v reki Dravi se odstranjuje na mestih, kjer zmanjšuje pretočnost struge. Odstranjeni material se obravnava na več načinov: del materiala ostane znotraj vodnega zemljišča, del se odloži na deponije, preostanek pa se uporabi za sanacijo degradiranih območij po poplavah."
