Mestna četrt Tezno v Mariboru se je v zadnjih tednih znova znašla v središču pozornosti zaradi perečih vprašanj požarne varnosti. Kot so nedavno opozorili v Civilni iniciativi Tezno, je katastrofalni požar v podjetju Plana, ki je zajel sedem montažnih šotorskih hal, v katerih je bilo skladiščenih približno 9000 palet plastičnih izdelkov, razkrili številne pomanjkljivosti. Med drugim so mnenja, da Poslovna cona Tezno nima primerno urejene vodovodne infrastrukture, ki bi omogočala ustrezno gašenje požarov. 

Vse to pa postavlja v ospredje še eno pomembno vprašanje – zakaj Tezno, kljub svoji velikosti in industrijski dejavnosti, nima lastnega prostovoljnega gasilskega društva? Odgovor na to vprašanje smo poiskali pri direktorju Gasilske brigade Maribor Alešu Ciringerju.

Tezno je nekoč imelo svoj PGD, zakaj je društvo razpadlo ni znano

Ta uvodoma pove, da je imelo v preteklosti pomembno vlogo pri vzdrževanju požarne varnosti na Teznem Industrijsko gasilsko društvo TAM, ki je razpolagalo z usposobljenimi poklicnimi gasilci in tudi primerno tehniko oziroma vozili. »Še pomembneje pa je, da so delovali tudi na preventivnem področju in preprečili veliko požarov v sicer takratnem skupnem podjetju. S težavami v podjetju TAM, ki so se pojavile konec osemdesetih let, je počasi stagnirala tudi gasilska dejavnost v podjetju in s stečajem podjetja, je žal prenehala delovati tudi gasilska enota TAM,« pojasni za maribor24.si.

[[image_2_article_74795]]

V bivši skupni državi pa je po njegovih informacijah v Mestni četrti Tezno delovalo tudi Prostovoljno gasilsko društvo Tezno s sedežem na Ptujski cesti, ki pa je iz njemu nepoznanih razlogov prenehalo delovati. To potrdi tudi poveljnik Gasilske zveze Maribor Dušan Mikl, ki nam pove, da je zadnji znan zapis o PGD Tezno iz leta 1969. »Ni pa nobenih zapisov, ki smo jih uspeli najti, ki bi pričali, kdaj natanko je to društvo razpadlo. Pogovarjal sem se tudi z našim najstarejšim članom, častnim predsednikom Francom Frasom, ki ne pomni, da bi bilo društvo močno aktivno. To je najverjetneje moralo biti manjše društvo,« dodaja Mikl. Zakaj točno je društvo razpadlo ni znano, poveljnik predvideva, da je bila težava v pomanjkanju kadra in pa financ. Ob tem dodaja, da pobud ali interesa za ponovno ustanovitev PGD Tezno v tem času ni bilo.

V Coni Tezno prisotno Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo, a ta ne izpolnjuje pogojev za gasilsko društvo

Mestno četrt Tezno za primere različnih intervencij sicer pokriva Javni zavod Gasilska brigada Maribor, ki je osrednja gasilska enota v Mestni občini Maribor. Mestna četrt Tezno je za primere večjih intervencij nadalje razdeljena še na štiri gasilske rajone in sicer PGD Maribor Pobrežje, PGD Brezje, PGD Dogoše in PGD Razvanje, ki po besedah Ciringerja smiselno pokrivajo to področje. »Organiziranost gasilskih enot na tem delu Maribora je primerna in v praksi oziroma v nujnih primerih dobro deluje,« dodaja direktor Gasilske brigade Maribor.

Prostovoljne gasilske organizacije se ustanavljajo, organizirajo in delujejo po dveh zakonih – Zakonu o gasilstvu in Zakonu o društvih. Zakon o društvih predstavlja demokratično pravico občanov po druženju in ustanavljanju društev, Zakon o gasilstvu pa postavlja natančne pogoje za opravljanje javne gasilske službe in društvom predpisuje obvezno povezovanje v gasilske zveze. »V tem primeru se morajo društva vključiti v Gasilsko zvezo Maribor in posledično v Gasilsko zvezo Slovenija. Gasilska društva morajo izpolnjevati določene pogoje, in sicer morajo imeti zadostno število operativnih gasilcev, predsednika, poveljnika, statut itd. Vključiti se morajo tudi v Javno gasilsko službo, za kar pa morajo pridobiti soglasje župana. S tem podpišejo tripartitno pogodbo, s katero se občina zaveže k financiranju,« postopek ustanovitve pojasni Mikl.

Omeni tudi, da je v poslovni coni Tezno sicer prisotno Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo F.A.MAIK, ki pa po njegovih besedah ne izpolnjuje pogojev za gasilsko društvo. »Registrirali so se kot društvo, vendar niso predložili dokazila o izobraženem kadru za operativne gasilce. Tako tudi niso člani Gasilske zveze Maribor in ne Gasilske zveze Slovenije in ne morejo opravljati gasilske službe,« zaključi Mikl.

V Coni Tezno 90 hidrantov in požarni bazen

Po pojasnilih Zavoda PPC Tezno je v coni Tezno splošna požarna varnost urejena z internim hidrantnim omrežjem, ki se napaja preko javnega omrežja Mariborskega vodovoda, in požarnim bazenom, ki je lociran v osrčju industrijske cone. V coni je nameščenih približno 90 hidrantov, ki so večina v podzemni izvedbi. Za hidrantno omrežje skrbi Zavod PPC Tezno kot upravljavec komunalne, energetske in prometne infrastrukture v coni Tezno. Za hidrante, ki so v lasti podjetij, pa morajo za njihovo delovanje le-ta poskrbeti sama.

Zavod ob tem opozarjajo, da so potrebe požarne varnosti močno odvisne od dejavnosti posameznih podjetij. »Zaradi tega morajo podjetja ne glede na prisotnost hidrantnega omrežja in požarnega bazena v coni Tezno individualno poskrbeti skladno z lastnimi požarnimi načrti za ustrezno požarno varnost,« dodajajo.

»Po nam znanih informacijah podjetje Plana S d.o.o., nima lastnih hidrantnih priključkov. Vodovodna cev, ki pa je v upravljanju Mariborskega vodovoda in poteka po Perhavčevi ulici in novem odcepu ceste proti Ledini (v smeri Plana S d.o.o.), je trenutno suha, saj predstavlja slepi vod brez odjema, v katerem bi se lahko stoječa voda onesnažila in negativno vplivala na pitno vodo,« pojasnjujejo v Zavodu PPC TEZNO.

Potrdijo tudi informacijo predsednika MČ Tezno Mitje Jenuša, da je vodovodna cev, ki je v upravljanju Mariborskega vodovoda in poteka po Perhavčevi ulici in novem odcepu ceste proti Ledini (v smeri Plana S d.o.o.), trenutno suha. »Predstavlja slepi vod brez odjema, v katerem bi se lahko stoječa voda onesnažila in negativno vplivala na pitno vodo. Ob izvedbi podvoza Ledina se bo z navezavo uredil krogotok vode in ta težava ne bo več prisotna,« pojasnijo in dodajo, da se bo hidrantno omrežje širilo z izgradnjo cestne infrastrukture skladno z OPPN – občinski podrobni prostorski načrt za Cono Tezno.

Pri gašenju tako velikih požarov se vedno pojavi problem oskrbe z vodo za gašenje

Gasilcem je ob gašenju požara na pomoč priskočila Surovina, ki jim je omogočila črpanje vode iz njihovega rezervoarja. »Takoj, ko smo bili seznanjeni s požarom v podjetju Plana smo poklicali gasilce ter jih obvestili, da lahko za gašenje uporabijo dostop do našega 1350-kubičnega rezervoarja. Gašenje navedenega požara je namreč zahtevalo veliko količino vode, samo črpanje iz hidratnega omrežja pa ni bilo dovolj. Hidrantno omrežje lahko namreč služi samo gašenju začetnih požarov. Za sistemsko napajanje pa je potrebno imeti velik zalogovnik, kakršnega ima podjetje Surovina,« je za nas dejal direktor Jure Fišer in dodal, da so tudi v prihodnje seveda pripravljeni pomagati, saj da se zavedajo, kaj pomeni obsežen požar in kakšne posledice lahko prinese.

»V sodelovanju s cono Tezno pa načrtujemo tudi skupno akcijo, s katero želimo spodbuditi čim več podjetij k sodelovanju. Na ta način bi zagotovili ustrezen vir, namenjen učinkovitemu gašenju požarov,« je še napovedal Fišer.

[[image_1_article_74795]]

Da se pri gašenju tako velikih požarov vedno pojavi problem oskrbe z vodo za gašenje, predvsem na začetku intervencije, potrdi tudi direktor Gasilske brigade Maribor. »Hidrantno omrežje ni dimenzionirano za tako velik odvzem požarne vode in to se dogaja ob vseh večjih intervencijah na celotnem območju Maribora. Zato smo gasilci odvisni tudi od svojih vozil - cistern in prevozov na samo lokacijo požara. V teh primerih gasilci poiščemo in koristimo različne rešitve za odvzem vode; primerne hidrante iščemo v dogovoru z Vodovodom po celotnem sistemu, uporabljamo stoječe in tekoče vode, bazene in zalogovnike vode ter vodohrame za ta namen – takšna je bila praksa tudi ob zadnjih dveh požarih v podjetju Surovina in Plana,« pojasni Ciringer.

Število hidrantov na območju v upravljanju Mariborskega vodovoda je 8203. Od tega se jih v katastrskem območju Tezna nahaja 345. 

Trenutno stanje hidrantov je po ocenah Mariborskega vodovoda zadovoljivo. »Na njih namreč vršimo redne preglede in vsa potrebna popravila v skladu s sredstvi, ki jih za to namenjajo občine lastnice.«

Ciringer še zagotovi, da so mariborski gasilci za operativne naloge varstva pred požarom ter zaščito in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah na tem območju primerno opremljeni in usposobljeni. »Opažamo pa, da uvajanje novih tehnologij in tehnoloških postopkov, iz leta v leto povečuje stopnjo požarne ogroženosti v podjetjih, kar posledično pomeni rast števila zahtevnih požarov v industriji. Kot temeljno bodočo nalogo vidim dvig preventivne dejavnosti predvsem v večjih podjetjih - tudi na tem območju in aktivno sodelovanje med odgovorno osebo za požarno varnost v podjetju z teritorialno gasilsko enoto, vse s ciljem, da do požara sploh ne pride,« zaključi Ciringer.