Na tisoče Slovencev vsak dan migrira v sosednjo Avstrijo. Ob vseh prednostih severne sosede je precej očitna tudi razlika v cestah. V Mariboru so precej luknjaste, polovica urejenih, druga polovica povsem v razsulu, spet nekatere ceste urejajo večkrat v kratkem obdobju, saj prihaja do raznih lapsusov v izdelavi, obenem pa lastniki varčujejo z materiali, debelino in rednimi sanacijami cest. Potem dnevni delovni migrant prečka slovensko-avstrijsko mejo in naenkrat – gladka vožnja kot se šika. V čem je njihov asfalt drugačen od našega, če sploh v čem?

Receptura je praktično enaka, razlike so drugje

Živko Konrad, direktor podjetja Komunala Slovenske Gorice, je za Maribor24 dejal, da gre praktično za enako recepturo asfalta, ki je testirana za evropski trg. Razlika je v drugih odločilnih lastnostih: (več)slojnosti asfalta in pravočasnih sanacijah. Kot nam je zaupal, je večina občinskih cest izdelanih z enim slojem asfalta, državne pa so praviloma delane po višjih standardih, in sicer dvoslojno. V Avstriji skoraj povsod uporabljajo dva sloja, ne glede na to če je občinska ali državna cesta oziroma avtocesta. Pri tem je spodnji sloj z nosilno, zgornji z obrabno funkcijo. Ključno je tudi pravočasno pričeti s sanacijami, ko se v asfaltu začnejo pojavljati pomanjkljivosti.

Ceste pri nas po 40 let starih standardih

Življenjska doba asfalta šteje približno 20 let, če je izdelan korektno in dvoslojno. Treba je upoštevati tudi druge faktorje, recimo pogostost prometa in obremenitev zaradi težjih tovornih vozil. “40 let nazaj je bila manjša obremenitev, standardi pa so ostali enaki. Ceste ohranjajo širino med 3-4 metri, sedaj to zagotovo ne zadostuje realnim današnjim potrebam. Povsem logično torej, da se sedaj te ceste prej uničijo,” nam je zaupal. Ceste, kakršne imamo v Mariboru in okolici danes, so denimo prirejene za obremenitev enega tovornjaka na dan. Takšen standard je pač veljal pred štirimi desetletji.

Zato je v Mariboru stanje takšno, kakršno je

Kvaliteta izdelave asfalta pa ni toliko odvisna od izvajalcev, kot od lastnikov cest, ki odrejajo sredstva, namenjena prenovam. Vrsta in debelina pa je odvisna od projektantov. A če debelini in širini cestišč ter pravočasnim sanacijam pač ni namenjenega dovolj denarja, ne moremo pričakovati “Avstrije”. Tam cestam namenjajo precej več: Avtocesto med Šentiljem in Gradcem so v relativno kratkem obdobju sanirali trikrat. “A če nosite obleko 2 ali 10 let, je tu razlika,” je jasen Konrad. Sam meni, da bi v proračunu morali nameniti vsaj med 10 do 20 milijoni, da bi obnovili polovico cest, ki so potrebne obnove. Preostanek denarja bi namenili rednim sanacijam. A toliko denarja občina vsekakor ne more nameniti le cestam, saj ima na premalo investicijskih sredstev. 10 milijonov je le obveznih investicij, ki jih občina mora izvajati na svojem območju. Tudi nekatere državne ceste v MOM bi morale biti prenovljene že pred 10 leti. Tako pa se ne obnavljajo, “le krpajo”, pravi Konrad.

Kot za Maribor24 odgovarjajo na MOM, je letos v proračunu zagotovljenih 800.000 evrov za sanacijo asfaltnih prevlek občinskih cest. V letu 2019 je bilo izvedenih 10 sanacij, 2 sta v delu, 4 pa v prihodnjem planu. 

KONČANE:

  • Cesta Graške gore

  • Gosposvetska cesta od Prežihova do Strossmayerjeve ulice

  • Kardeljeva cesta pločnik od Livadne do Ulica proletarskih brigad (vzhod) in cestišče pri O.Š. Tabor 1

  • Koroška od Kosarjeve do Turnerjeve s pločnikom

  • Krčevinska faza I slepi del in Krčevinska faza II od mosta mimo vrtca do Ulice Josipa Priola

  • Križišče Partizanska – Meljska cesta

  • Na trati (Brezje)

  • Pobreška cesta pločnik nad MF

  • Ulica Borcev

  • Ulica Rose Luksemburg od Panonske do Lenardonove ulice

V IZVAJANJU:

  • Prešernova od Razlagove do Maistrove ulice

  • Ulica pohorskega odreda

V PLANU:

  • Ljubljanska od gradbišča podvoza do Šilihove ulice

  • Šilihova manjkajoči del

  • Cesta na Mariborski otok

  • Razvanjska del pri Papeški cesti

Kar se tiče slojev ceste, je bil obrabni sloj zamenjan na Gosposvetski cesti, delno na Kardeljevi, delno na Koroški, delno na križišču Partizanske-Meljske in Ulica Borcev ter Na trati. Prav tako so vsi pločniki izvedeno enoslojno.

Plan se lahko spremeni glede na posege vzdrževalcev druge komunalne infrastrukture v cesti.

Slovenski asfalt kvalitativno primerljiv z avstrijskim

Za naš portal je spregovoril tudi Slovenko Henigman, predsednik in ustanovni član Združenja asfalterjev Slovenije (ZAS), ki meni, da razlika med avstrijskimi in slovenskimi cestami ni tako zelo drastična. “Tudi v Avstriji je veliko odsekov, ki so v slabem stanju. Na življenjsko dobo asfaltne površine vpliva veliko faktorjev, kot so prometne in klimatske obremenitve, podlaga, kakovost proizvodnje in vgrajevanja. Zelo pomemben faktor pa je seveda tudi pogostost obnavljanja in vzdrževanja.”

Henigman pritrjuje Konradu, da je slovenski asfalt kvalitativno primerljiv z avstrijskim, saj sta oba delana po enakih evropskih standardih. “Večkrat uporabljamo celo enake materiale (npr. del bitumna in eruptivnih kamenih materialov uvažamo iz Avstrije), oboji (Slovenci in Avstrijci) pa asfaltne obrate (postrojenja) kupujemo v Nemčiji (Beninghoven) ali Švici (Ammann).”

Včasih v asfalt mešali rakotvoren katran

Včasih so v asfalt mešali tudi katran, ki je dokazano rakotvoren, a po besedah Henigmana temu že desetletja ni tako. V Sloveniji je bil to osnovni material za hidroizolacije, na področju vozišč pa se praktično ni uporabljal. V nekaterih drugih državah se je uporabljal tudi v asfaltu. “Od tukaj je prisotno mnenje, da je asfalt rakotvoren. Katrana v Sloveniji tudi v izolacijah ne uporabljamo že vsaj 40 let,” nadaljuje.

Tudi vezivo bitumen ni rakotvorno

V zadnjih 100 letih asfalt proizvajajo na asfaltnih obratih, kjer temperatura doseže 150 stopinj Celzija. Pri tem zmešajo frakcije kamenega agregata, kamene moke, bitumna in dodatkov. Bitumen je vezivo, ki ga (če ni naraven), pridobijo v rafinerijah z destilacijo surove nafte, potem ko so bili že izločenih lažje hlapljivi bencini, olja in drugo. “Preostanek pa se še naprej destilira in pridobimo bitumne različnih trdotnih stopenj.”. A z razliko od katrana, bitumen ni rakotvoren, kar je bilo dokazano v številnih študijah, nazadnje s strani IARC, International Agency  for Reserch on Cancer s sedežem v Lyonu v Franciji. “Seveda pa se iščejo rešitve v zniževanju temperatur proizvodnje asfaltov, saj se s tem znižujejo emisije CO2 in druge emisije.”