V torek je na Univerzi v Mariboru potekal strokovni posvet z naslovom Mladi in gospodarstvo, na katerem so sodelujoči razpravljali o vključevanju mladih na trg dela. Ena izmed osrednjih tem pogovora je bila tudi delo v tujini. Kakšne pa so pravzaprav prednosti in slabosti življenja ter dela v Sloveniji v primerjavi s tujino?

Mladi naj spoznajo svet

Albert Kekec, predsednik Štajerske gospodarske zveze je že uvodoma povedal, da pozdravlja to, da mladi prepoznajo svet in tam pridobijo izkušnje. "Dobro je, da mladi začutijo svet in postanejo "državljani sveta", biti v tujini namreč ni enostavno. Potreben je pogum, za nas pa je to priložnost, da od tam pripeljejo nove poglede, ki so pomembni za dobre prakse in učenje," je poudaril.

Ob tem pa je dodal, da ni vse zlato, kar se sveti. "Veliko tistih, ki gredo v tujino se čez čas vrne," je nadaljeval. Prof. dr. Dean Korošak, prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost UM je pri tem izpostavil podjetje Skylabs d.o.o. Pri tem gre za domače podjetje, katerega člani so se z veseljem vrnili v Slovenijo, saj je bivanjsko okolje za njih boljše kot v tujini.

Slovenski izobraževalni sistem je izredno kvaliteten

Pina Slaček, prodekanica za študentska vprašanja EPF, je pri tem dodala, da je slovenski izobraževalni sistem izredno kvaliteten in, da so "naši mladi zelo iskan kader, saj po znanju izstopajo". Je pa dodala, da je zaradi družbenih omrežij svet postal zelo majhen, saj mladi vidijo določene "delovne ideale" in jim to seveda postane izziv.

[[image_1_article_73811]]

"V Sloveniji je še zmeraj dober življenjski standard in dober začetek za ustvarjanje družine. Tujina je lahko zelo groba, zato menim, da se bo trend z leti izboljšal in smo na dobri poti, da se bodo mladi začeli vračati v domovino," je zaključila Pina.

Težava je financiranje

Prorektor je kasneje razpravljal tudi o finančnih težavah, s katerimi se soočajo na mariborski univerzi. "Potrebujemo okolje, ki bi mladim ponujalo dovolj izzivov. Univerza v Mariboru pa žal več kot to ne more narediti, če država ne more hkrati zagotoviti tudi konkurenčne plače," je pojasnil.

Za primer je vzel partnersko univerzo v Grazu, ki je po vseh kazalcih (razen po finančnem) primerjiva z UM. In to je, po njegovih besedah, največja težava. "Oni naredijo veliko več, ker imajo sredstva. Mi sicer vemo, kaj so najboljše metode in naprave, ampak s financiranjem, ki ga imamo, si tega enostavno ne moremo privoščiti. Tu in tam si pomagamo z evropskimi projekti, a so tudi tukaj izredno velike možnosti za neuspeh," je za konec pokomentiral.