Nedavno so obiskovalce Stražunskega gozda med sprehodom presenetila podrta drevesa in opozorilne table, da na določenem območju poteka sečnja in spravilo lesa. Z vprašanji, za kaj gre, so se med drugim obrnili tudi na Mestno občino Maribor.
Ne gre za sečnjo v gozdu temveč za …
Kot sedaj pojasnjujejo na mariborski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), so z aktivnostjo v Stražunskem gozdu seznanjeni tudi sami in jo zaradi vpliva na preostali gozdni prostor budno spremljajo. Pri tem pa opozorijo, da v resnici ne gre za sečnjo v gozdu. »V zvezi s sečnjo v Stražunu in vprašanji obiskovalcev lahko pojasnimo, da ne gre za sečnjo v gozdu, temveč aktivnost na zaraščujoči kmetijski površini in so zato pristojnosti ZGS v tem oziru omejene,« pojasni mag Igor Kopše.
Omenjene aktivnosti na parcelah namreč izvaja zasebni lastnik, ki se je konec leta 2023 zaradi določb zakona o kmetijskih zemljiščih sprva obrnil na ZGS z vlogo za izdajo soglasja za čiščenje zaraščajočega terena. ZGS je pregledal prostorski status oziroma umeščenost teh parcel in ugotovil, da so v prostorskem aktu Mestne občine Maribor, predmetne parcele na katerih želi vlagatelj izvesti čiščenje zaraščajočega terena, opredeljene kot najboljša kmetijska zemljišča.
Dodatno so še ugotovili, da parcele v Odloku o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v Mestni občini Maribor niso zajete v gozd s posebnim namenom ter da v Gozdnogospodarskem načrtu GGE Zgornje Dravsko polje za obdobje 2020-2029 predmetna zemljišča niso zajeta v gozd.
»Je pa res, da je to del območja Stražuna in ker je bilo območje že tako zaraščeno, da je videti kot gozd, ne pa kmetijska površina, so se pojavila ta vprašanja obiskovalcev,« preprosto pojasni Kopše.
Za odpravo zaraščanja potrebno posekati 215 dreves
Lastnik parcel je aprila 2024 od Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja pridobil odločbo s katero mu je le ta odobrila odpravo zaraščanja na kmetijskih zemljiščih, z rokom izvedbe do 15. aprila 2025. ZGS je na podlagi te odločbe na terenu drevje evidentiral in ugotovil, da je za odpravo zaraščanja na približno 2,4 hektara veliki kmetijski površini potrebno posekati 215 dreves v skupni izmeri 140 kubičnih metrov lesa.
Po pojasnilih Kopšeta je zaraščujoča površini imela največji delež robinija (akacija), sledijo pa bukev, hrast graden, smreka, rdeči bor, lipa, beli gaber, češnja ter mehki listavci.
»Podatkov o tem kaj bo z lesom, kako se bo sortimentiral, predelal, prodal, kakšni kmetijski raba bo zemljišče namenjeno po odstranitvi, ZGS ne zbira in predstavlja avtonomno odločitev lastnika parcel,« še dodaja Kopše.
