Čeprav so javna podjetja, kot so Snaga, Energetika Maribor, Nigrad in Mariborski vodovod, ki skrbijo za javne storitve v mestu, združena pod eno streho, vsako posluje neodvisno in zato izdaja lastno položnico. Projekt enotne položnice, ki bi uporabnikom omogočila plačilo vseh storitev z enim samim dokumentom, ima sicer že dolgo zgodovino, a uvedba ni tako enostavna.
Izmenjava osebnih podatkov
Gre za željo, ki jo v holdingu po besedah direktorja mag. Andreja Rihterja gojijo že od ustanovitve, vendar je realizacija bolj zapletena, kot se morda zdi na prvi pogled. »To je projekt z dolgo brado. Že od začetka smo si želeli, da bi lahko uporabnikom ponudili enotno položnico. Vendar ima medalja vedno dve plati. Podjetja so povezana v skupini, vendar na trgu delujejo samostojno, zato so tudi posamezne položnice. Če pa bi jih želeli združiti, bi si morali deliti tudi osebne podatke uporabnikov,« pojasnjuje Rihter.
Pojasnjuje, da so se v zvezi s tem posvetovali tudi z informacijsko pooblaščenko, saj bi bilo za združevanje podatkov – na primer, če ima eden izmed partnerjev prijavljeno vodo, drugi pa ogrevanje – potrebno zagotoviti ustrezne pravne podlage za obdelavo teh podatkov.
Enotna položnica preveliko finančno breme?
A tudi če bi pravni del uspeli urediti, se pojavi še drug izziv – socialni vidik. »Za tiste, ki težje plačujejo storitve ali pa imajo izjemno nizke dohodke, bi lahko združen znesek vseh storitev predstavljal veliko finančno breme,« opozarja Rihter. Uporabniki si danes namreč lahko razporedijo plačila in tako eno položnico plačajo zdaj, drugo čez 14 dni. Enotna položnica pa bi to možnost odvzela.
»To je ta socialni vidik. S tem se borimo. Seveda je naša želja, da bi čim prej združili položnico Nigrada in Vodovoda, pri čemer smo že kar daleč. Vendar še enkrat, gledamo skupne zneske, da ne bi bili preobremenjujoči za ljudi z mogoče malce težjim statusom,« zaključi Rihter.
