Zima se približuje, z njo pa tudi skrb za labode ob Dravi, ki so zaradi zabetoniranih bregov Lenta izpostavljeni resnim nevarnostim. Mrzel beton jim lahko povzroči poškodbe na nogah in plavutkah, poleti pa se površina pregreva in prav tako ogroža njihovo zdravje
Mrzel beton ogroža njihovo zdravje
Prenovljen in zabetoniran Lent labodov ne ogroža zgolj v poletnem času, ko se beton pregreje, ampak tudi pozimi, ko jim poškoduje noge in plavuti. ''Ne vem, kam bi se sicer umaknili iz vode, saj imajo na voljo le beton. Če bi stopili na beton, bi se jim zaradi mraza lahko prilepile noge in spet bi nastale težave. Zato si mi prostovoljci prizadevamo, da bi nujno uredili nasip, za katerega se borimo,'' nam razloži prostovoljka Sabina Fartelj. Ob prihajajočem mrazu pa jih skrbi tudi morebitno razhajanje ptičje gripe, ki jih je prizadelo že lani.
Nasip za varen izstop iz vode
Da bi se izognili nevarnosti mrzlega betona, prostovoljci vidijo rešitev v gradnji nasipa: ''Predlog smo že poslali Dravskim elektrarnam Maribor (DEM), še vedno čakamo odgovore vseh pristojnih služb – od direkcije do različnih zavodov in elektropodjetij, saj je bilo treba zaprositi na več naslovov. Pripravili smo tudi načrt, kako naj bi nasip izgledal. Predviden je pri Minoritih, da bi labodi tam lahko mirno počivali in jim ne bi bilo treba hoditi na beton,'' še razlaga prostovoljka.
Za takšno ureditev potrebna hidrološko-hidravlična študija
Predlog nasipa zaenkrat še ni odobren, saj so postopki odobritve takšnega projekta trajajoči, prav tako pa gre za občutljivo območje, ki zagotavlja protipoplavno varnost. "Kar zadeva predlog za postavitev nasipa oziroma otokov na Dravi: območje je del akumulacije hidroelektrarne, zato ima ključno vlogo pri zagotavljanju protipoplavne varnosti. Postavitev nasipa bi lahko pomenila fizično oviro, ki bi vplivala na pretočnost reke, pospeševala kopičenje sedimentov ter povečala varnostna tveganja. Takšne ureditve so sicer primernejše za stoječe vode, ne pa za reko Dravo s spremenljivim pretokom. Za vsak razmislek o takšni ureditvi bi bila zato potrebna predhodna hidrološko-hidravlična študija,'' odgovarjajo na Mestni občini Maribor, pri tem pa poudarjajo, da ''MOM sama tovrstnih ureditev ne načrtuje, zato bo pobudnik – v tem primeru skupina prostovoljcev – moral pripraviti ustrezno dokumentacijo oziroma projektno zasnovo, kot je bilo predstavljeno na skupnem sestanku na DEM. To dokumentacijo bo treba predstaviti upravljavcu akumulacije, torej družbi Dravske elektrarne Maribor, s katero se bo moralo uskladiti morebitno izvajanje projekta. MOM je na sestanku z DEM dobila enak odgovor, prostovoljci pa bodo po predložitvi dokumentacije lahko nadaljevali pogovore o izvedljivosti.''
Občina si še naprej prizadeva za trajnostni Lent
Poleg tega se Mestna občina Maribor zaveda tudi pomena sobivanja z labodi, ki so postali simbol Lenta. ''Njihovo prisotnost spremljamo z ukrepi zaščite in ozaveščanja: gnezda ograjujemo, postavljamo opozorilne table, prilagajamo režim košnje, v sodelovanju z redarstvom in policijo preprečujemo vandalizem ter o prisotnosti labodov obveščamo javnost. Ob tem ponovno poudarjamo, da je vsak napad na laboda, poškodovanje ali uboj treba nemudoma prijaviti policiji,'' zagotavljajo na MOM. Po njihovih besedah, si Mestna občina Maribor že vrsto let prizadeva za celovito in trajnostno urejanje prostora ob reki Dravi, pri čemer dosledno upošteva strokovna mnenja in zavezujoče pogoje Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN). Vsa dela na območjih Natura 2000 se izvajajo ob pridobljenih strokovnih mnenjih, ki določajo pogoje za posege v prostor – tako v času gradnje kot po njenem zaključku. Te pogoje je investitor, torej Mestna občina Maribor, vedno spoštoval in jih v celoti vključil v projekte. Občina obenem razume skrb posameznih nevladnih organizacij in ostaja odprta za dialog glede občutljivih naravnih območij.
