Odbor DZ za delo je potrdil predlog novele zakona o delovnih razmerjih, po katerem bi med osebne okoliščine, za katere ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela, dodali spremstvo otroka v šolo na prvi šolski dan. S tem bi izenačili zaposlene v zasebnem in javnem sektorju, gospodarstvu pa ne bi povzročili večjih težav, so menili člani odbora.
V Levici spomnili na krivičnost do staršev zasebnega sektorja
Miha Kordiš (Levica) je v imenu predlagateljev spomnil, da je vrhovno sodišče oktobra 2018 odločilo, da so javni uslužbenci na prvi šolski dan svojega otroka prvošolca upravičeni do dneva plačane odsotnosti z dela. V Levici menijo, da bi bilo prav, da imajo enako pravico tudi zaposleni v zasebnem sektorju, kjer so glede tega odvisni od dogovora z delodajalcem.
“To je enkraten dogodek. Za otroke in starše je enako pomemben ne glede na to, ali starši delajo v zasebnem ali javnem sektorju,” je dejal poslanec.
Ministrstvo za delo predlogu nasprotovalo
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je predlogu nasprotovalo. Kot je dejal državni sekretar Urban Krajcar, predlog ni usklajen med socialnimi partnerji. Veljavni zakon je bil sprejet po temeljitem usklajevanju med socialnimi parterji, je izpostavil. Dodal je, da so delodajalske organizacije opozorile, da predlog zakon spreminja brez soglasja vseh socialnih partnerjev, poleg tega nasprotujejo tudi vsebini sprememb.
Predstavniki delodajalcev menijo, da lahko zaposleni plačan delovni dan za spremstvo prvošolca dobijo že v okviru veljavnih določb, po katerih imajo pravico en dan dopusta izrabiti na dan, ki ga sami določijo.
“Gre za en dan življenja, za enkraten dogodek tako za otroka kot za starša … Ali je to res nekaj tako hudega, da bi morali delodajalci na zadnje noge? Mislim, da ne,” je dejal Kordiš.
Želeli počakati na mnenje ESS
Krajcar je spomnil, da so bila 15. novembra spremenjena pravila v delovanju Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), po katerih bo ESS obravnaval tudi predloge zakonov, ter sklenjen protokol o sodelovanju vlade in socialnih partnerjev, po katerem vlada brez predhodne vsebinske obravnave na ESS ne bo sprejemala ali predlagala predpisov, ki sodijo v temeljna ekonomska in socialna področja.
V SMC so predlagali, da bi odbor obravnavo predloga zakona prekinil, dokler se o njem ne bi izrekel ESS, a je odbor predlog zavrnil. Kot je dejala Janja Sluga (SMC), je do novega šolskega leta dovolj časa in če je veljajo nova pravila glede delovanja ESS, je prav, da se o predlogu izrečejo tudi socialni partnerji.
Gospodarstvu ne bo hudega
Kordiš je dejal, da bi lahko vlada že po starih pravilih na ESS uvrstila obravnavo tega predloga novele, in ocenil, da gre za poskus zavlačevanja.
“Dvomim, da bo to gospodarstvu zadalo fatalni udarec,” je dejala Nina Maurovič (LMŠ) in – tako kot ostali člani odbora – ocenjevala, da je pomembno, da se izenačijo otroci in starši ne glede na to, kje so starši zaposleni. “Za vse otroke in starše je to poseben dan,” je denimo dejala Tadeja Šuštar (NSi). “Kot starš dveh predšolskih otrok si še toliko bolj ne predstavljam, da me delodajalec ne bi pustil, da otroka pospremim v šolo,” je povedal Marko Koprivc (SD).
Pri SDS kritični do koalicije
Karmen Furman (SDS) je ob predlogu, da odbor obravnavo prekine do mnenja ESS, koaliciji očitala, da se za socialni dialog ni odločila pri spremembah minimalne plače, pa je šlo pri teh za bolj drastičen poseg. “Spremembe nimajo drastičnih posledic, bi pa veliko naredile za ljudi in odpravile diskriminacijo,” je dejala.
Predlog novele med osebne okoliščine, zaradi katerih ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela do skupaj največ sedem delovnih dni v koledarskem letu, uvršča spremstvo otroka v šolo na prvi šolski dan. Po veljavnem zakonu so med temi okoliščinami, za katere pripada vsaj en plačani dan odsotnosti, tudi lastna poroka, smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja, smrt otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja, smrt staršev in hujša nesreča, ki zadane delavca. Odbor je predlog podprl brez glasu proti.
