Inštitut Sofijin Izvir, zasebni Waldorfski vrtec, je zasebni nepridobitni zavod, v okviru katerega deluje pet-oddelčni vrtec na Studencih v Mariboru. Rast vrtca je bila organska in postopna, glede na povpraševanje staršev od leta 2011 dalje, ko je vrtec pričel delovati z enim oddelkom. Od leta 2016 delujejo s petimi oddelki in povprečno 16 zaposlenimi na dveh lokacijah – na sedežu vrtca na Valvasorjevi 94, kjer so trije oddelki (od tega en jaslični in dve mešani skupini), in v poslovni enoti na Pekrski cesti 6, kjer delujeta 2 oddelka (en jaslični in ena mešana skupina) ter tajništvo vrtca.

S prosto igro želijo omogočati razvoj otroške domišljije in še mnogo več

Kot pove direktorica in ustanoviteljica Inštituta Sofijin izvir, Viktorija Kovačič, motiv za ustanovitev vrtca ni bil poslovne narave, temveč predvsem v graditvi strokovno neodvisne vzgojne ustanove, s svojo vizijo razvoja sodobnega in fleksibilnega vrtca, z namenom uvajanja humanih vzgojnih pristopov v prakso pri delu z otrokom in družino. Pojasni še: "Izvajamo javno veljavni program Waldorfskega vrtca, ki temelji na pedagogiki Rudolfa Steinerja, vključuje pa tudi druge sodobne vzgojne pristope. Najbolj značilen je Pikler pristop, gre za individualno nego malčkov z ljubečo pozornostjo, v jasličnih skupinah. Za proces v vseh skupinah pa je značilno, da temelji na Salutogenezi (Aron Antonovsky), ki v vzgoji pomeni osredotočanje na zdravje in dejavnike, ki zdravje otroka oziroma posameznika varujejo kratkoročno in dolgoročno. Zato je vzgoja v Waldorfskem vrtcu Studenček usmerjena v krepitev psihičnega in telesnega zdravja otroka in v razvoj temeljev za dolgoročno odpornost na stres, ki je pogojena z mentalno koherenco posameznika. To dosegamo z dejavnostmi, ki so otrokom razumljive in pregledne ter dejavnostmi, ki dajo otroku občutek obvladljivosti ("zmorem sam") in dejavnostmi, ki dajo otroku občutek smisla in povezanosti z življenjem."

[[image_1_article_80586]]

"Vsi naši obiskovalci in starši so vedno prijetno presenečeni nad prijaznostjo in toplino prostora. To dosežemo z leseno opremo, se pravi s preprostim lesenim pohištvom in igralnimi stojali in drugo opremo ter volnenimi preprogami, baldahini in tekstilom. Kotički za igro so urejeni z ročno izdelanimi igračami iz naravnih materialov, ker se plastiki zelo izogibamo," pove Kovačičeva.

"Nevarno je pretirano usmerjati otroka že od malega, ker se potem prezrejo njegove resnične sposobnosti in se ga potem lahko celo življenje napačno usmerja. Običajno rečemo, da tak človek kasneje težko najde sebe - izgubi občutek za svoje lastne občutke in potrebe," pravi. Kot zanimivost, iz izkušenj pove, da se je, pred tridesetimi leti v njeni skupini, nekaj otrok zelo pogosta igralo za zdravnike ter bolnišnico - danes so štirje izmed teh otrok uspešni mladi zdravniki - specializanti.

[[image_5_article_80586]]

Igrače so univerzalne in nedodelane, ker želijo pri Waldorfski pedagogiki spodbujati otroško domišljijo, kreativnost, univerzalnost, ki se najbolj izraža prav v prosti igri, ki potrebuje nedodelane vsestransko uporabne igralne materiale. Prosta igra je dejavnost, ki otrokom omogoča integracijo vseh področij življenja - dejavnosti (razvijanje govorno-jezikovnih sposobnosti, gibanje - pomembno za razvoj možganov (celoten nevrološki razvoj), naravoslovje, socialne kompetence) ter jim daje čas, ko ponavljajo  ter vadijo nove sposobnosti. Med igro otroci tudi predelujejo svoja doživetja - najrazličnejše vtise iz okolja, tako da ima prosto igranje hkrati velik terapevtski učinek, prav tako med igro ponavljajo in vadijo novo pridobljene sposobnosti.

"Igra je pravzaprav multifunkcionalno učno sredstvo za pridobivanje vseh sposobnosti za življenje na zelo naraven način. V Waldorfski pedagogiki se razume prosta igra otrok v dnevnem procesu kot zelo resna in temeljna dejavnost, s ključnim pomenom za zdrav razvoj vsakega otroka," pove sogovornica. Vzgojitelji pa morajo znati ustvarjati prave pogoje, da se lahko razvije res kakovostna prosta igra otrok.

Ni slabega vremena, le slaba pripravljenost

Ko starši z otroci vstopijo v vrtec, se najprej odpravijo v garderobo, kjer se otroci preobujejo v copate, tam pa imajo shranjene tudi svoje ostale stvari, med drugim tudi dodatna, nepremočljiva oblačila za igro na prostem. "Mi sledimo temu, da ni slabega vremena, ampak je slaba pripravljenost," pove ustanoviteljica ter doda, da z otroci vsak dan veliko časa preživijo zunaj - tudi v primeru dežja, a so takrat temu primerno oblečeni in zaščiteni. Njihovo igrišče poleg igral in peskovnikov, zaobjema tudi kotičke sadnega in zeliščnega vrta, zato mu rečejo so-naravno igrišče. Vzgojiteljice vsakodnevno zunaj, opravljajo vrtna opravila, kot so vzgoja zelišč, rož in zelenjave, da otroci preko tega doživijo naravne zakonitosti, skrb za rastline ter kaj prinašajo spremembe letnih časov.

[[image_6_article_80586]]

"Izhajamo iz tega, da so univerzalni osnovni elementi, kot so zemlja, voda, zrak, ogenj – toplota, zelo pomembni za igro in nabiranje izkušenj v resničen svetu. Zato dopuščamo, da se otroci igrajo v peskovniku, gradijo gibalne poligone iz lesenih elementov (štori, hlodi, deske, kamni ipd.), igrajo z vodo in zemljo, sodelujejo pri vrtnarskih opravilih in ostalih dejavnostih, kot so barvanje naravnih tkanin in volne z naravnimi pigmenti, česanje, predenje, tkanje volne ali polstenje, prav tako mlatvi in mletju žita za peko kruha," pove.

Doživljajo delo vzgojiteljic in sodelujejo pri praznični peki in kuhi ter pripravah za praznovanja skupaj s starši:  Šentajžev kres, Kostanjev piknik, Praznik hvaležnosti za žetev ipd.  

[[image_4_article_80586]]

Pri igri z vodo naredijo izjemo, saj otrokom ponudijo tudi plastične lopatke, vedra in, poleg bambusovih, plastične cevi, saj iz njih zelo radi delajo razne konstrukcije in sestavljajo vodne napeljave, po katerih nato spuščajo vodo ter opazujejo, kako se ta obnaša in kako jo lahko regulirajo. Kot pravi Kovačičeva, se otroci pri njih učijo skozi "AHA" doživetja, kasneje pa zato tudi v šoli lažje razumejo naravoslovje in ga ne pojmujemo le kot abstraktne pojme.

Pri petih letih nekateri otroci želijo tudi kvačkati in šivati

"Zelo se trudimo, da bi v Sloveniji lahko dosegli standard Waldorfskih igralnic iz tujine," nadaljuje Kovačičeva. Ponosni so na novo igralnico v enoti Čarobni vrt, ki se razprostira na 74 kvadratih, namesto nekaj čez 50 kvadratov, kot so običajno velike igralnice v Sloveniji. "V naših igralnicah so manjše kuhinje, ker imamo tudi veliko projektov, vezanih na kuhanje, peko in izvedbo projektov. Za praznike tako na primer pečemo praznični kolač, enkrat tedensko pa vzgojiteljice z otroci pečejo polnozrnati kruh in otroci si naredijo svoje hlebčke za domov," opisuje. 

Kovačičeva dodaja: "Otroci niso zelo glasni, vzgojitelji se trudijo ustvarjati prijetno vzdušje s svojim obnašanjem.  Kadar so vzgojitelji in osebje glasni in nervozni, so glasni tudi otroci in obratno, tako da zelo pazimo, da zvočna obremenitev ni prevelika, da je vzdušje lepo, komunikacija prijazna ter da se otrokom stvari predstavijo na preprost in jasen način, brez očitanja in pridig."

V času proste igre vzgojitelj pri mizi izvaja načrtovano ročno delo, kot so, na primer, izdelava ali popravilo igrač, izdelava dekoracije za prostore, daril za praznike in rojstne dneve in k temu delu se otroci sami prostovoljno individualno priključijo in izdelujejo iz odpadnih materialov, ki ostanejo od vzgojiteljevega dela. Otrok si izdela svoje preproste domišljijske izdelke, s katerimi se spontano poigra in se kaj kmalu vrne k svojim prijateljem v igri. Ker so igrače in igralna oprema iz naravnih materialov, po preteku svoje življenjske dobe, ko oddelajo svoje, ne predstavljajo nobene obremenitve za okolje. Otroci sami kreirajo svojo igro, vzgojiteljica pa jo spremlja in po potrebi usmeri in pomaga rešiti nesoglasja z vzgledom, strpnostjo in potrpežljivostjo.

[[image_3_article_80586]]

Kadar so otroci nemirni ali se ne morejo več lepo igrati, lahko pridejo k vzgojitelju in svoje roke zaposlijo z ročnim delom, kjer urijo fino motoriko in spet pridejo k sebi. "Pri petih letih že nekateri otroci šivajo preproste šive ali kvačkajo s  prsti. Otroci, ki so v programu priprave na šolo pa že šivajo lutke, ki prestavljajo njihovo družino in izdelajo preprosto leseno hiško za te lutke, ob tem tudi pletejo, najprej s prsti seveda, posamezni otroci pa že kažejo interes za delo s kvačko ali celo pletilkami (to je dobro za razvoj matematičnega mišljenja in koordinacije obeh možganskih polobel). Sicer pa je ta dejavnost rezervirana za 1.  in 2. razred Waldorfske šole.«

Zdrava hrana mora biti razvijajočemu organizmu otroka na voljo vsak dan in ne le občasno

Njihov glavni cilj je podpora družini in otroku - torej, ustvariti varno, ljubeče in spoštljivo okolje, v katerem se otrok počuti zdrav, zadovoljen in brez prekomernega stresa. Posebno pomembna je odprta ter iskrena komunikacija s starši, kar omogoča, da jim ti z zaupanjem prepustijo svojega otroka v varstvo. Postopno uvajanje po berlinski metodi prispeva k občutku varnosti, saj starši spremljajo proces, se povežejo z vrtcem in nato lažje opravljajo svoj poklic in se posvetijo svoji karierni poti, saj vedo, da je za njihovega otroka v vrtcu skrbno in kakovostno poskrbljeno.

V zgodnjem otroštvu se potrebno popolnima izogniti slabim prehranskim vzorcem. Pri obrokih dajejo velik poudarek na lepo pripravljeno mizo, spoštljiv odnos do hrane ter polnovredno ekološko lakto-vegetarijansko prehrano. Starši so navdušeni nad dobrimi prehranskimi navadami, ki jih dobijo otroci v vrtcu. Pred vsakim obrokom pri mizi povedo izrek s katerim izrazijo hvaležnost za hrano. "Pomembno je, da otrok občuti hvaležnost za hrano in tudi druge stvari, ki jih sprejema. Samo tako bo lahko v odraslosti resnično hvaležen in spoštljiv posameznik," navaja Kovačičeva.

Vse pripravijo sami, brez industrijsko predelanih izdelkov (procesirane ali zamrznjene hrane), njihovi obroki imajo tudi ekološki certifikat, kar pomeni da so vse sestavine za pripravo obroka ekološke in nadzorovane. Otroci imajo vsak dan na voljo svežo sezonsko zelenjavo, oreščke, sadje in suho sadje kot naravni vir sladkorja, pa tudi zeliščne čaje, domač bio polnozrnat kruh, domače namaze, žitne kaše in visoko kakovostne mlečne produkte iz bio mleka senene prireje. Starši cenijo takšno kakovost in so posledično pripravljeni sprejeti nekoliko višjo ceno, saj vrtec zagovarja stališče, da mora biti zdrava hrana otrokom na voljo vsak dan, ne le občasno. "Žal država ne nudi nobene subvencije ali kakršne koli podpore za prizadevanja vrtca in staršev pri zagotavljanju bio prehrane za otroke," pove.

[[image_2_article_80586]]

Otroci vsak dan preživijo veliko časa na prostem, kjer hodijo, tekajo in plezajo - tako na igrišču kot v gozdu, kamor se odpravijo en– do dvakrat tedensko. "V zgodnjem otroštvu je nepomembneje zasledovati, spoštovati in upoštevati potrebo otroka po naravnem gibanju, saj je gibanje temeljno gonilo otrokovega pravilnega in celostnega razvoja v predšolskem obdobju," pojasnjuje Kovačičeva. Naravna igrala, igralni hribčki, plezala in plezalna drevesa z varno mehko podlago, ustvarjajo prostor na igrišču vrtca, kjer otrok skozi igro razvija svoje gibalne spretnosti, moč in koordinacijo. V tem šolskem letu imajo namen izdelati nove večje plezalne stene v obeh enotah vrtca, zato bodo zopet naslovili svoje prošnje za izvedbo te investicije, na gospodarstvo – podjetja. 

Otroci se najbolj naravno učijo tudi skozi čudenje oziroma "aha" doživetja

Starše navdušuje tudi, da imajo otroci v vrtcu priložnost poslušati in ponavljati pravljice, ki jih vzgojitelji pripovedujejo v knjižnem jeziku na pamet ali s pomočjo lutkovne predstave. Ista pravljica se ponavlja vsaj dan od dva do štiri tedne, kar zelo primerno psihološkim potrebam predšolskega otroka in mu omogoča razvijanje dobre koncentracije, bogatenja lepega besedišča in vsakodnevni stik s knjižnim jezikom. Pravljice so hrana za domišljijo in dušo ter spodbijajo umetniški in kreativni potencial otroka. Starejši otroci nato sami ustvarjajo lastne lutkovne predstave in zgodbe, ki jih predstavijo staršem ali poustvarjajo v igri ter krepijo tudi svoje izrazne sposobnosti, kar starši prepoznajo kot pomembno kakovost programa.

[[image_7_article_80586]]

V vrtcu umetniške dejavnosti potekajo sproščeno in brez ocenjevanja ter primerjanja. Otroci slikajo z akvareli po tehniki "mokro na mokro", prosto rišejo z voščenimi bloki in ob tem raziskujejo barve in črto skozi lastno izkušnjo ter občutek, oblikujejo naravni čebelji vosek, izdelujejo iz naravnih materialov (gozdni plodovi, les, volneni filc, slama, ličje ipd.). Kot pravi Kovačičeva: "...na primer tudi barv ne poučujemo in razlagamo, ampak se jih otroci naučijo skozi "AHA" doživetja. Otrok se čudi, kaj se zgodi, kadar se srečata na primer rumena in rdeča, to je drugačen občutek, ker otrok sam ugotovi, da je nastala nova barva in čez nekaj časa tudi vpraša, kako se imenuje ali pa to že kako ugane. Trenutek otrokovega novega spoznanja je neprecenljiv za vsakega pravega vzgojitelja, ker se zaiskri kot neizmerna radost in ponos v otroških očeh. Otrok, ki samostojno prihaja do novih spoznanj in dosežkov ima popolnoma drugačno izhodišče za zaupanje v lastne sposobnosti, kakor tisti, ki je ves čas oropan lastnih spoznaj in dosežkov, ker mu okolje vse prinese na pladnju in zato ne pride do novega spoznanja ali dosežka z lastnim trudom. Ustvarjanje je namenjeno predvsem veselju ob procesu samem, ne pa rezultatu. Tekmovalnosti se izogibamo saj je že vtkana v človeka, zato je v vzgoji potrebno dajati poudarek sodelovanju."

[[image_8_article_80586]]

V vrtcu imata pomembno vlogo tudi petje in glasba, ki se med procesom odvija predvsem v pentatoniki in v kvintnem intervalu. Vsak dan poteka rajalna igra, enkrat tedensko pa še evritmija, ki na otroke deluje terapevtsko. Rajalna igra, ki jo pripravi in izvaja vzgojitelj na umetniški način, združuje plesno gibanje v prostoru, poezijo in nežno petje ter se vsebinsko navezuje na naravo, letne čase, praznike in ljudsko izročilo ter pravljice. Otroci sodelujejo spontano, skozi posnemanje, brez popravkov in zahtev po "pravilnosti izvedbe", kar jim omogoča, da vsak v skladu s svojo starostjo in značajem najde lasten izraz. Redno ponavljanje istih dejavnosti v daljšem obdobju (epoha je 3 – 4 tedne), spodbuja vztrajnost in razvoj lastne koncentracije, ki prihaja iz otroka samega. "Podobno vlogo za razvoj osredotočanja ima tudi prosta igra pri kateri se otrok lahko zatopi in zasanja, ker je otrok po naravi čuječno bitje, ki je s svojo pozornostjo in vsemi čuti, prisoten 'tu in sedaj'. Zato se morajo potruditi odrasli, ki pa običajno več niso čuječni, da tega otrokovega naravno čuječnega stanja pretirano ne motijo. Poleg tega prosta igra omogoča samostojnost, samoiniciativnost, vztrajnost in krepi otrokovo voljo," zaključuje Kovačičeva.